Kronologija: 25 let mejnega spora s Hrvaško

25. junij 1991 - Slovenija sprejme Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki določa, da so mednarodno priznane državne meje tudi meje nekdanjih republik SFRJ. Hrvaški sabor pa sprejme podobno odločitev o samostojnosti Hrvaške.

11. januar 1992 - Arbitražna komisija mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji, t. i. Badinterjeva komisija, oceni, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije.

26. marec 1992 - Slovenija Hrvaški predlaga osnutek sporazuma o meji, ki odraža stanje na dan 25. junija 1991.

5. maj 1993 - Slovenski premier Janez Drnovšek v Zagreb pošlje pismo z uradnimi stališči Slovenije glede meje na morju. Pismo vključuje memorandum o Piranskem zalivu, v katerem se Slovenija zavzema za ohranitev celovitosti zaliva pod njeno suverenostjo in jurisdikcijo ter za izhod na odprto morje.

15. februar 1994 - Prvi sestanek slovensko-hrvaške diplomatske komisije za mejo, ki je bila pristojna za ugotovitev in označitev meje. Njeno delo je nato podlaga za sporazum Drnovšek-Račan iz leta 2001.

28. april 1997 - Slovenija in Hrvaška podpišeta sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops), ki določa lažji režim prehajanja meje za obmejno prebivalstvo in da obmejno območje na kopnem sega deset kilometrov v notranjost vsake države. Hrvaški sabor Sops ratificira še isto leto, DZ pa 19. 7. 2001.

januar 1998 - Pripadnika Obveščevalno-varnostne službe OVS z vohunskim kombijem zaideta na Hrvaško, kjer ju odkrijejo in jima zaplenijo vozilo z vso opremo in podatki. Hrvaška vrne kombi Sloveniji šele leta 2001.

2. april 1999 - Hrvaški sabor z deklaracijo določi, da meja v Piranskem zalivu poteka po sredini.

29. april 1999 - Vladi obeh držav zaprosita nekdanjega ameriškega obrambnega ministra Williama Perryja za posredovanje pri iskanju rešitve za mejo na morju. Pobuda se še isto leto konča brez uspeha.

20. julij 2001 - Vladi potrdita in parafirata osnutek sporazuma o meji, t. i. sporazum Drnovšek-Račan. Z njim bi državi prvič določili mejo na morju in prost dostop Slovenije do mednarodnih voda. V Sloveniji ga podpre odbor DZ za zunanjo politiko, v hrvaškem saboru pa mu ostro nasprotujejo.

4. september 2002 - Hrvaška s pismom premierja Ivice Račana odstopi od sporazuma o meji, češ da je "brez pravnih učinkov" in da ne more biti podlaga za rešitev problema meje.

10. september 2002 - Premierja Janez Drnovšek in Ivica Račan dosežeta dogovor o vzpostavitvi začasnega režima gospodarskega ribolova v okviru Sopsa, ki velja do 4. 1. 2004.

3. oktober 2003 - Hrvaški sabor kljub protestom Ljubljane in Rima sprejme odločitev o razglasitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) na Jadranu čez leto dni.

19. december 2003 - DZ sprejme dopolnitve pomorskega zakonika, s katerimi vzpostavi pravno podlago za slovensko razglasitev morskih pasov.

3. oktober 2004 - Hrvaški ERC začne veljati, z izjemo za članice EU.

10. junij 2005 - Na prvem skupnem srečanju slovenska in hrvaška vlada na Brionih podpišeta brionsko izjavo o izogibanju incidentom, v kateri se zavežeta k spoštovanju stanja na 25. junij 1991.

4. oktober 2005 - DZ sprejme zakon o razglasitvi slovenske ekološke cone in epikontinentalnem pasu v Jadranu, sicer z določilom, da je razmejitve treba še dvostransko dogovoriti.

4. oktober 2005 - Hrvaška predlaga Sloveniji, da se vprašanje razmejitve na morju med državama prenese na mednarodno sodno telo.

15. december 2005 - Veljati začne novi hrvaški pravilnik o ribolovnem območju, ki vsebuje tudi območje do sredine Piranskega zaliva.

5. januar 2006 - Slovenija določi svoje ribolovno območje, ki obsega ves Piranski zaliv.

12. februar 2006 - Slovenski predsednik Janez Drnovšek predlaga sklenitev začasnega sporazuma o meji, če ne bo dogovora o arbitraži ali pogajanjih. Temeljil bi na sporazumu Drnovšek-Račan, le teritorialnega dostopa na odprto morje ne bi določal.

31. avgust 2006 - Slovenija na mejo na Muri pošlje specialce, potem ko Hrvaška brez soglasja začne graditi protipoplavne nasipe in cesto do slovenskega naselja Brezovec-del oz. Murišče.

junij 2007 - Nekdanji slovenski premier Tone Rop novinarju razkrije, da naj bi se pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2004 takratni vodja opozicije Janez Janša in hrvaški premier Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu, kar naj bi v svoje prisluhe ujela Sova, ki da je spremljala incidente. Ropa zaradi teh izjav sodišče kasneje obsodi na denarno kazen zaradi izdaje tajnih podatkov.

julij-avgust 2007 - Slovenska vlada predlaga Hrvaški za rešitev meje posredovanje sodišča Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za poravnavo in arbitražo. Hrvaška to zavrne in predlaga Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, kar pa zavrne Slovenija.

17. avgust 2007 - Predsedniki slovenskih parlamentarnih strank podprejo posredovanje tretjega pri iskanju rešitve za vprašanje meje.

26. avgust 2007 - Slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader na Bledu dosežeta "neformalno načelno soglasje", da bi vprašanje meje na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo Meddržavno sodišče v Haagu.

1. januar 2008 - Hrvaška v nasprotju z dogovorom uvede ERC tudi za članice EU. Po vztrajnem protestiranju Bruslja, Slovenije in Italije izvajanje spet zamrzne 15. 3. 2008.

17. april 2008 - Odbor DZ za zunanjo politiko potrdi izhodišča za sklenitev posebnega sporazuma o reševanju vprašanja meje pred tretjim. To so stanje na meji na dan 25. junija 1991, odločanje o celotni meji oz. o vseh spornih točkah na meji ter v primeru predložitve vprašanja Meddržavnemu sodišču v Haagu načelo pravičnosti (ex aequo et bono).

19. december 2008 - Slovenija blokira 11 poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, ker je Hrvaška predložila dokumente, ki po mnenju Ljubljane prejudicirajo potek meje.

januar-julij 2009 - V iskanje dogovora se vplete Evropska komisija in komisar za širitev Olli Rehn pripravi več predlogov za reševanje spora; zadnji je s pomočjo arbitraže.

31. julij 2009 - Premierja Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, se na Trakošćanu dogovorita o okviru za nadaljevanje hrvaških pogajanj z EU in za rešitev vprašanja meje.

4. november 2009 - Pahor in Kosorjeva v Stockholmu podpišeta sporazum za določitev meje med državama z arbitražo, ki mora določiti mejo med Slovenijo in Hrvaško, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij.

6. junij 2010 - Slovenski volivci na referendumu podprejo ratifikacijo arbitražnega sporazuma.

2.-13. junij 2014 - Ustna obravnava pred arbitražnim sodiščem.

22. julij 2015 - Hrvaški Večernji list objavi prisluhe telefonskih pogovorov med slovenskima članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, v katerih jo Sekolec obvešča o podrobnostih zaupnih razprav na arbitražnem sodišču. Sekolec in Drenikova posledično odstopita, sodišče Slovenijo pozove k imenovanju novega arbitra.

28. julij 2015 - Slovenija po odstopu Sekolca za svojega arbitra imenuje predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama, ki pa 5. avgusta odstopi. Vlada nato izbiro slovenskega arbitra prepusti predsedniku arbitražnega sodišča.

29. julij 2015 - Hrvaški sabor soglasno izglasuje sklep, s katerim pozove vlado, naj začne postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma. Hrvaška vlada naslednji dan sklep potrdi, takoj zatem odstopi hrvaški arbiter Budislav Vukas.

25. september 2015 - Arbitražno sodišče imenuje nova člana arbitražnega sodišča. Norvežan Rolf Fife zamenja slovenskega člana, Švicar Nicolas Michel pa hrvaškega.

1. oktober 2015 - Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans v pismu slovenskemu in hrvaškemu premierju podpreta nadaljevanje dela arbitražnega sodišča.

3. marec 2016 - Slovenska vlada namesto Simone Drenik za agentko v arbitražnem postopku imenuje Natašo Šebenik.

18. marec 2016 - Arbitražno sodišče po izredni ustni obravnavi, na kateri svoje argumente predstavi le Slovenija, Hrvaška pa jo bojkotira, sporoči, da bo preučilo pravne posledice odločitve Hrvaške za izstop iz arbitražnega postopka.

30. junij 2016 - Arbitražno sodišče sporoči, da bo nadaljevalo z delom. Ugotovi, da je Slovenija kršila arbitražni sporazum, da pa te kršitve niso takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in da sodišče ne bi moglo sprejeti končne razsodbe.