24UR Forum: Medicinske sestre za tekoči trak, politiki k zasebnikom?

Premier je v predvolilnih soočenjih obljubil, da bo močno javno zdravstvo prioriteta njegove vlade. A ravno politična nestabilnost – vemo, kako hitro se menjujejo ministri za zdravje – onemogoča reformo. Strokovnjaki, ugledni zdravniki, ki do obisti poznajo javni sistem, pravijo, da je čas za reformo minil, da pa nujno potrebujejo ciljane ukrepe. In jasne odgovore na podlagi številk, analiz: kje torej smo, koliko naše javno zdravstvo zmore, kaj čaka bolnike?

Najboljši prikaz tega, kako deluje naše zdravstvo, so zgodbe bolnikov. Ti so vse pogosteje talci slabega sistema. Njihova pričevanja, anomalije sistema ter preplet javnega in zasebnega. Minuli teden, ko smo napovedali nocojšnjo oddajo, se je oglasila gospa Branka iz Ljubljane. 71 let ima, iz ljubljanskega kliničnega centra so jo obvestili, da operacijo kolena, ki jo nujno potrebuje, lahko pričakuje konec leta 2029. Upa, da bo takrat še med živimi in da bo tudi javno zdravstvo preživelo. 

"Zdi se mi, da se politika v to kislo jabolko zdravstva ne upa, ne želi, ne ugrizne. Sistem je kompleksen in vsi vemo, da se tu nismo znašli lani. To je 30 let odločitev. Zdaj pa je zadeva pred zlomom," je poudaril predstojnik urgentnega centra UKC Maribor dr. Gregor Prosen.

Da se čakalne dobe daljšajo že kar nekaj časa, ministri pa da so se jih lotevali na zelo različne načine, pove tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. "Po analizah smo videli, da več denarja ne prinese nujno dobrih rezultatov. Naš načrt, ki smo ga sestavili, smo že sprejeli v uredbi, za vsakega pacienta bomo preračunali, koliko časa čaka, mu pripisali posebej faktor glede na stopnjo nujnosti, na vsak prosti termin bo ta pacient prvi na vrsti," pravi. "Učinkovitosti ne moremo meriti čisto povsod. V nekaterih primerih se to da in tam želimo to pilotno poskusiti - torej izmeriti efektivno obremenitev. To je prvi korak, kar pa nas zanima je kakovost in varnost zdravstvene storitve. To bo potrebno začeti meriti. Dejmo se pogovarjati o izidih zdravstvene obravnave, namesto le o vložkih oz. samem procesu."

V Sloveniji imamo popolnoma edinstven sistem podeljevanja koncesij, ocenjuje ministrica Prevolnik Ruplova, saj da tega ni v nobeni drugi EU državi. "Moramo premisliti, kaj bomo storili naprej."

Komu odgovarja, da je sistem v sivi coni, pa sprašuje vodja operacijskega bloka v UKC Ljubljana Miha Petrič. "To se govori 30 let, če je megla, vsak dela, kar hoče. Ohlapen sistem omogoča vse," je poudaril.

Spregovoril pa je tudi premier Robert Golob, ki je med predhodnim obiskom UKC Maribor znova dejal, da je skrajni čas, da se stavka zdravnikov zamrzne ter da zanjo ni nobenega razloga več. Sicer pa meni, da je Forum prvič, da predsednik vlade sedi na takšni okrogli mizi. "Zavedati se moramo, da je sistem, ko si enkrat deležen obravnave, vrhunski. Krivico delamo vsem zaposlenim, ki so predani," je dejal.

V UKC Maribor pa da so ga pacienti prosili, naj ne dovoli, da se javni sistem razgradi. "Dokaz, da delamo na tem, je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na isti način, z isto odločnostjo bomo šli naprej," je zagotovil.

Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, športa in prometa, ocenjuje, da je običajno pripadnost popoldanskemu delodajalcu večja, kot matičnemu delodajalcu. Zakaj? "Do zdaj mi ni uspelo odgovoriti. To je samo drobec v sistemu, niti listek ne, samo trn na kaktusu. Ne obsojam kolegov, ki delajo pri zasebnikih. Kdo ne bi izkoristil priložnost izkoristiti," pravi.

Zasebno zdravstvo promovirajo tudi politiki

Na račun vse bolj osiromašenega javnega zdravstva služijo in rastejo zasebniki. Tam se točno ve, koliko kaj stane. In - morda najpomembnejše - zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem ponujajo boljše pogoje dela in pogosto tudi boljše plačilo. Primer. Pred dobrim letom je skupaj z nekdanjo šefinjo zdravniške zbornice Gordano Živčec Kalan zasebno kliniko odprl tudi nekdanji šef Finančne uprave Ivan Simič. Reklamo pri novem poslu jima dela tudi nekdanji predsednik države Borut Pahor.

V prvih treh mesecih letošnjega leta je Slovenija dobila 35 novih zasebnikov. "Verjetno javni in zasebni zdravstveni sistem lahko in morata sobivati, potrebujemo dobro regulacijo. Nenazadnje, ko greva v trgovino, se sprašujeva, kdo je lastnik te trgovine? Ali se sprašujeva, koliko stane izdelek in ali si lahko to privoščiva? Mislim, da je naš sistem usmerjen v nekaj, kar je neproduktivno. Želimo si, da bo dobrega dva milijona prebivalcev v doglednem času dobilo vsaj solidno uslugo. Kdor si lahko kupi nadstandard, si ga naj kupi. Ostali, če smo že socialna država, pa naj dobimo vsaj solidno medicino," poziva dr. Gregor Prosen.

Na dan od 70 do 100 obravnav, birokracijo ZZZS-ju

Medicinska sestra Tadeja Kolander, ki dela v Zdravstvenem domu Ljubljana pravi, da je njihova specifika število pacientov. "Smo prva bojna črta za vse ostale ravni zdravstvene varstva. V naše ustanove vstopa največje število pacientov. V naši pediatrični ambulanti imamo v enem delavniku od 70 do 100 obravnav. Pa to niso zabeleženi vsi kontakti s pacienti. Pomembno je za medicinsko sestro, da zna komunicirati na visoki stopnji, da zna pomiriti pacienta, hitro presojati."

 Zdaj ima družinska ambulanta 1 zdravnika, pol diplomirane sestre, 1 srednjo sestro in 0,3 administratorke. Kaj potrebujete za normalno delo in varno ter kakovostno obravnavo bolnikov? "Res je, da se stvari digitalizirajo, a to še ne pomeni, da so manj obremenjujoče. Še vedno opravljamo dela, za katera verjamemo, da bi jih lahko bolje in ustreznejše opravil kdo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ne pa da smo mi tisti ki smo birokratsko obremenjeni in bi lahko svoj čas porabili za klinično delo z bolnikom," je poudarila vodja družinskih zdravnikov v Zdravstvenem domu Maribor Maja Arzenšek.

Poklic medicinske sestre je pogosto zapostavljen, takole pa razmišlja študentka zdravstvene nege Ana Žižek: "To ni poklic, to je moje poslanstvo, skrbi me, kaj se bo zgodilo, ko bodo odšle starejše generacije sester. Želim si, da bom čez nekaj let tudi jaz nekomu ta sestra."

Raje za tekoči trak ali v trgovino

Zakaj medicinske sestre poklic zapuščajo? Kot ocenjuje inštrumentarka v Splošni bolnišnici Novo mesto Barbara Luštek: "Ker so boljši delovni pogoji, boljši delovnik, več prostih vikendov in tudi nekoliko boljša plača. Imajo še božičnico, višji regres, dodatne nagrade, to je za življenje pri tako nizkih plačah, kot jih imajo srednje medicinske sestre in bolničarji, pomembno." Vodja operacijskega bloka Miha Petrič je ob tem zaskrbljen, prepričan je, da je vlada medicinske sestre spregledala. Obremenitve po njegovo gredo v skrajnosti. Predsednik vlade Robert Golob se z očitkom nikakor ne strinja: "Ravno obratno, v vseh odzivih na zdravniško stavko sem poudaril, da do dogovora o višjih plačah lahko pride, ko bo dogovor zajemal vso zdravstveno osebje."

 Kaj pa skrbi študenta medicine? Enej Vidovič pravi, da imajo s kolegi določena pričakovanja od sistema. "Pričakujemo,da bomo imeli mentorje, ki nam bodo predali znanje, pričakujemo karierni razvoj, pričakujemo, da ne bomo preveč obremenjeni, da bomo imeli čas za zasebno življenje. To veliko pomeni."

Obnova ali novogradnja?

Vodja operacijskega bloka Miha Petrič je prepričan, da bi Ljubljana z novogradnjo pridobila še eno bolnišnico. "Obnova UKC Ljubljana ni smiselna, ceneje bi bilo zgraditi povsem novo bolnišnico." Pogodba za energetsko sanacijo UKC Ljubljana se je pod aktualno vlado podražila za 25 milijonov evrov. Premierju trditev, da obnova ni smiselna, do danes ni bila znana. "Žal mi je, da to ni bilo rečeno, ko smo obnovo načrtovali, a se obnova financira iz evropskih sredstev. Mi smo tisti, ki moramo projekte končati v rokih, ali bomo izgubili sredstva." Metoda Dodič Fikfak o izkušnjah z javnimi razpisi: "Poleg uradnih dobaviteljev, ki jih je imela hiša, smo vedno iskali druge dobavitelje in dobili razlike, ki so bile tudi 10-kratne. Takšne izkušnje imamo. Smo bili vedno presenečeni nad metanjem denarja z lopato skozi okno."

Kaj bo z gradnjo mariborske infekcijske klinike?

Kot zatrjuje ministrica Valentina Prevolnik Rupel projekt ni mrtev: "Dokumentacija ni bila pripravljena pravočasno, projekt gradnje se nadaljuje, spremenil se je vir sredstev, projekt bo financiral proračun. Za napovedovanje rokov je še prezgodaj."

Najdaljša čakalna vrsta v Celovcu: 9 mesecev

Pogosto se primerjamo z Avstrijo, ker tja zaradi bližine odhajajo slovenski zdravniki in sestre. Ena od razlik je tudi ta, koliko denarja damo za zdravstvo. Povsem konkretno: pri nas lani 8,8 odstotkov BDP-ja, naši sosedi dobrih 11. "Za neko motivacijo, stimulacijo, če se zgledujemo po Avstriji, bi bilo potrebno uvesti variabilni delež vsem zaposlenim v zdravstvu," je prepričan vodja urgentnega bloka UKC Maribor Gregor Prosen.

Kriminalizacija napak v zdravstvu

Napredovala je diagnostika, vedno več bolezni najdemo bolj zgodaj, ne moremo pa čisto mimo defenzivne medicine, ki se nam vsem dogaja, je opozorila vodja družinskih zdravnikov ZD Maribor Maja Arzenšek. "Eden ključnim problemov, ki ga imamo v zdravstvu, je kriminalizacija napak v zdravstvu. Iz strahu, da bi te linčali, kdaj izdaš kakšno napotnico, ko bi jo sicer."

Apeli znanih

Nekdanja zdravnica Anica Mikuž Kos

"Kot zdravnica, pacientka in državljanka, si želim, da bi javno podobo slovenskega zdravstva predstavljali tisoči zdravstvenih delavcev - medicinskih sester, tehnikov, zdravnic, zdravnikov, ki opravljajo svoje delo vestno, pošteno in s človečnostjo, namesto da predstavlja to zdravstvo skupina, elitna skupina, ki si prizadeva za partikularne dobrobiti, četudi so včasih res ta prizadevanja upravičena."

Podjetnik Ivo Boscarol

"Zdravje je največja sreča in dar, ki ga lahko mamo in to ne glede na spol, vero, prepričanje, tudi socialni status. Zato ga moramo ohranit, da ostane javno in dostopno vsem in vsi moramo tudi temu prispevati. Tisti, ki lahko več prispevamo, smo k temu seveda še bolj zavezani. In zato tudi moja 20 milijonska donacija v zdravstveni dom in v helikopterski reševalni center, ni bila zadnja, ki jo bom dal v javno zdravstvo."

Nekdanja športnica Tadeja Brankovič

"Sama sem šla dvakrat čez hudo preizkušnjo, v bistvu dvakrat čez diagnozo rak. Enkrat sama osebno in pa spremljala sem tudi zdravljenje svoje stare mame. Tako, da sem izjemno hvaležna in vesela, da imamo javno zdravstvo in da živim v Sloveniji."

Ekonomist Mojmir Mrak

"Dobro delujoči zdravstveni sistem je eden od ključnih atributov vsake suverene države. Zato je jasno da, v kolikor prebivalstvo ni ravno dobrega zdravja, to vpliva na gospodarstvo, na produktivnost, vpliva tudi na celo vrsto drugih dejavnikov. Zato je ključno, da bi tudi v Sloveniji ta zdravstveni sistem postavili tako, da bi delal dobro za državo."

Politik in pravnik Andrej Šter

"Obkladanje zdravnikov z dvoživkami ni stroka, ampak pobalinstvo."

 Igralec Gojmir Lešnjak

"Če ne bi bilo javnega zdravstva, tudi mene ne bi bilo več. Osnovni problem, ki ga vidim v javnem zdravstvu, je pa seveda obupna organizacija in ko se bo to rešilo, tudi ne bo potrebno stavkat. Sem zagovornik visokih plač, ampak mislim, da se ta trenutek Hipokrat obrača v grobu."

Direktorica DSO Notranje Gorice Ana Petrič

"Moramo ohraniti javno zdravstvo, da bomo do storitev lahko prišli vsi."