Na današnji dan mineva natanko 240 let, odkar so se na slovenski vrh Triglav povzpeli štirje domačini iz Bohinja. Rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter zdravnik Lovrenc Willomitzer, ki jih poznamo tudi kot štiri srčne možje, so takratnega 24. avgusta najprej prišli do Velega polja, naslednji dan pod Triglav in 26. avgusta na njegov vrh, kjer so ostali dve uri.
V dokaz vzpona so v skalo vklesali svoje začetnice, začetnice cesarja Jožefa II., lastnika bohinjskih fužin barona Žige Zoisa, ki je z obljubljeno nagrado vzpodbudil odpravo na Triglav, ter znanstvenika in naravoslovca Baltazarja Hacqueta, ki mu je leto pred tem spodletel poskus osvojitve Triglava.
Dvomi v to, ali so bili na vrhu res štirje možje
Kasneje so se sicer pojavili dvomi v to, ali so bili na vrhu res vsi štirje člani odprave ali le trije. Vendar so se ob 200. obletnici, ko so v Bohinju postavili spomenik prvopristopnikom, bolj ali manj zedinili, da so bili štirje. Kako ponosni so Bohinjci na prvopristopnike, priča prav spomenik štirim srčnim možem in dejstvo, da so obletnico prvega pristopa izbrali za občinski praznik.
"Na to pa smo ponosni tudi Slovenci, saj smo s tem dogodkom konec 18. stoletja prvenstveno stopili na čelo alpskih narodov, ki so v naslednjih 20 do 30 letih osvojili svoje najvišje vrhove," je prepričan podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar, ki dodaja, da je bil ne glede na relativno nižjo goro vzpon na Triglav izjemno dejanje.
Zakaj pa niso počakali na 250. obletnico?
"Prav je, da se ves čas nekako spominjamo tega posebnega dogodka. Posebnega ne samo za Bohinj ampak za celo Slovenije. Triglav je neke vrste simbol slovenstva," je direktor Turizma Bohinj Klemen Langus odgovoril vsem tistim, ki se morebiti sprašujejo, zakaj ne počakajo na 250. obletnico. dodal, da so dogodki, ki so jih pripravili ob letošnjem praznovanju, usmerjeni prav v to, da podkrepijo simbolnost Triglava v Sloveniji.
Ob pomembnem jubileju so pripravili niz dogodkov, praznovanju pa so se pridružili številni posamezniki, društva in ustanove, kot so bohinjska osnovna šola, Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Slovenski planinski muzej in Filozofska fakulteta. Med drugim so animirali otroke, da so razmišljali o vrednotah, organizirali znanstveni simpozij o pomenu Triglava in pripravili pogovorne večere o motivih za obisk Triglava, o sedanji množičnosti obiska ter izzivih, ki jih prinaša.
Triglav bo ostal brez Aljaževega stolpa, a le začasno
Po koncu planinske sezone bo sredi septembra Triglav za predvidoma tri tedne ostal brez Aljaževega stolpa, ki na najvišjem slovenskem vrhu stoji od leta 1895. Začasno ga bodo namreč preselili v dolino, kjer ga bodo strokovnjaki Narodnega muzeja Slovenije in restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine temeljito obnovili.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.