Na Okrožnem sodišču v Mariboru je bila danes podpisana sodna poravnava med državo ter Franjo in Ivanom Šilihom iz Slovenj Gradca, ki pomeni zaključek več kot 20 let trajajočih sodnih postopkov zaradi smrti njunega sina Gregorja Šiliha. Ob tem se je država zavezala, da bo s posebnim projektom vzpostavila sistem razčiščevanja medicinskih napak.
Sodna poravnava vsebuje opravičilo države zakoncema Šilih zaradi kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva in zaradi trajanja postopka. Prav tako vsebuje obžalovanje in sožalje Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, da je do smrti Gregorja Šiliha prišlo ob prejemu medicinske pomoči. Sožalje je danes na mariborskem sodišču Šilihovima tudi javno izrekel pooblaščenec slovenjgraške bolnišnice, odvetnik Andrej Kac.
Poravnava zajema tudi denarno odškodnino, višino katere pa strani niso želele razkriti. Odškodnino bo plačala država in ne gre v breme slovenjgraške bolnišnice.
Država se je zavezala, da bo zagnala "Projekt Šilih"
Poleg vsega omenjenega pa poravnava zajema tudi zavezo države, da sprejme vse potrebne ukrepe za vzpostavitev sistemske rešitve, s katero bo zagotovljeno učinkovito, neodvisno in nepristransko ugotavljanje vzrokov in odgovornosti za smrt posameznika, ki je prejemnik medicinske pomoči v Sloveniji. S soglasjem zakoncev Šilih se bo ta projekt države imenoval Projekt Šilih, je po podpisu poravnave v izjavi za medije dejal minister za pravosodje Goran Klemenčič, ki je poravnavo podpisal v imenu države.
"Danes je zmagovalni dan," je za medije dejala Franja Šilih. Z doseženim je zelo zadovoljna, čeprav s poravnavo ni bila priznana zdravniška napaka slovenjgraške bolnišnice, ki je sprejela Gregorja Šiliha v začetku maja 1993, kar sta v različnih sodnih postopkih želela dokazati Šilihova. Po besedah Franje Šilih so zdaj dosegli vsaj obliž na rano, ob tem pa je poudarila, da višina odškodnine sploh ni pomembna, pomembno je, da so se zadeve zaključile in da bosta z možem lahko živela normalno življenje.
Kot je pojasnil odvetnik Kac, mediacija ni šla v smeri ugotavljanja strokovne napake. Mediacijo je po tistem, ko je vlada konec junija letos ministru Klemenčiču dala mandat za mirno rešitev tega spora, od avgusta letos vodil mediator in odvetnik Janez Starman. Ta je dodal, da so se v tem času strani sestale 15-krat in imele zahtevna usklajevanja.
S poravnavo se je po ministrovih besedah zaključila "kalvarija", ki se v pravni državi ne bi smela zgoditi. "Jaz ne želim biti minister za pravosodje v državi, kjer končnega odgovora, pravnega odgovora ali medicinskega odgovora na tako vprašanje, zakaj in kako je nekdo umrl, toliko časa ni," je poudaril minister, ki je prepričan, da bi brez poravnave zadeva najbrž trajala še leta.
Da se podobno ne bi več dogajalo, se je država zavezala, da bo vzpostavila učinkovit sistem preverjanja in razčiščevanja medicinskih napak, kar je od države zahtevalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Koordinator projekta bo ministrstvo za pravosodje, je povedal Klemenčič.
Kalvarija, ki se je vlekla kar 23 let
Primer Šilih sega v leto 1993, ko sta maja tega leta starša po njegovi vrnitvi iz tujine takrat 20-letnega Gregorja Šiliha pripeljala v slovenjegraško bolnišnico zaradi zaradi izpuščajev po telesu. Dežurna zdravnica mu je vbrizgala dve različni učinkovini, po katerih je doživel anafilaktični šok, padel v komo in 19. maja 1993 umrl v ljubljanskem kliničnem centru.
Zakonca Šilih, ki sta za smrt krivila Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, prepričana, da je njun sin umrl zaradi zdravniške napake, sta od leta 1993 pravico iskala v več kazenskih in civilnih postopkih, vendar sta bila neuspešna.
Med drugim sta se maja 2001 obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu in tožila Slovenijo zaradi neučinkovitosti pravosodnega sistema pri ugotavljanju odgovornosti za smrt njunega sina. Sodišče je leta 2007 presodilo, da je Slovenija v primeru Šilih kršila 2. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in sicer zaradi pomanjkanja učinkovitih pravnih postopkov za določitev vzroka smrti in odgovornosti za smrt Gregorja Šiliha, dve leti kasneje je nato to odločitev potrdil tudi veliki senat tega sodišča.
Z zadevo se je ukvarjalo tudi ustavno sodišče, ki je letos o zadevi odločalo drugič in ponovno razveljavilo sodbi prvo- in drugostopenjskih sodišč, ki sta se nanašali na zavrnitev tožbe zoper bolnišnico. Na Okrožnem sodišču v Mariboru se je nova glavna obravnava v sojenju po tožbenem zahtevku zakoncev Šilih zoper bolnišnico Slovenj Gradec ponovno začela 23. junija letos, a so se medtem okrepila prizadevanja vlade oz. pravosodnega in zdravstvenega ministrstva ter drugih pristojnih organov za mirno rešitev spora, do česar je danes tudi prišlo.
