Koraki v pravo smer, grožnja z nepokorščino ostaja

Vlada je od 93 zahtev obrtnikov doslej uresničila 26 zahtev, 29 jih je v fazi realizacije, 16 je še nerealiziranih in jih je še možno uresničiti, je pojasnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Viljem Pšeničny. Od zahtev, ki so jih obrtniki maja lani naslovili na vlado, je po oceni ministrstva za gospodarstvo 22 takih, ki jih ni možno uresničiti.

Obrtno-podjetniška zbornica (OZS) je državljansko nepokorščino napovedala, če vlada ne bo uredila plačilne nediscipline, sivo ekonomijo, delovnopravno zakonodajo. Po napovedih bodo obrtniki 11. marca začeli dvigovati gotovino iz bankomatov in 14. marca iz bank, 16. marca načrtujejo protest, popolno zaporo Slovenije pa načrtujejo za 18. april.

OZS bi se morala po Pšeničnyjevem mnenju "zamisliti, kaj pomeni svoje članstvo nagovarjati k državljanski nepokorščini, ob tem pa se ne držati državljanske pokorščine, h kateri smo vsi zavezani". Prepričan je tudi, da je treba "sesti za mizo, si naliti čistega vina in pogledati, kaj je bilo v zadnjih dveh, treh ali zadnjem letu narejeno za obrt in podjetništvo ter tudi kaj se še da storiti".

Proces uresničevanja zahtev je po njegovih pojasnilih dolg proces, procedure tako v vladi kot v državnem zboru trajajo kar nekaj časa, zato ocenjuje, da je velik uspeh odstotek uresničenih predlogov tega dela gospodarstva. Uresničevanje zahtev obrti in podjetništva pa tudi sovpada z realizacijo akta za mala podjetja. Pšeničny je tudi spomnil, da je vlada z ukrepi za izboljšanje položaja malega gospodarstva začela takoj, ko so prepoznali krizo, in že v začetku leta 2009 sprejela vrsto ukrepov za izboljšanje razmer.

Kot je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, je državni zbor minuli teden potrdil tri zakone za izboljšanje plačilne nediscipline: zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, novelo zakona o DDV in novelo zakona o javnem naročanju.

Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih prinaša 60-dnevni plačilni rok, stranki pa se lahko dogovorita za daljši rok, vendar ta ne sme biti daljši od 120 dni. Javni organi morajo svoje obveznosti poravnavati v 30 dneh. Določbe o plačilnih roki in zamudah so nadgrajene obvezno prvo prijavo v večstranski pobot medsebojnih obveznosti, zakon pa uvaja tudi uvedbo registra protestiranih menic zaradi neplačila.

Tudi noveli zakona o DDV in zakona o javnem naročanju bosta pripomogli k izboljšanju plačilne nediscipline. Po oceni Vraničarjeve bodo sicer potrebni dva do trije meseci, da bodo predpisi zaživeli v praksi.

Po pojasnilih Zorana Kotolenka z ministrstva za delo je predlog novele zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno minuli teden v državnem zboru prestal drugo obravnavo, predvidoma pa ga bo bodo poslanci potrdili na prihodnji seji. "Zakon je bil tudi usklajen na Ekonomsko socialnem svetu in to z najširšim konsenzom, kar govori o tem, da smo na tem področju našli pravo mero med regulacijo in tistim, kar je dovoljeno in ni dovoljeno," je poudaril in dodal, da želijo s tem zakonom prispevati k temu, da bi sivo ekonomijo zajezili. Ključna novost zakona je povečan nadzor in ustrezno povečane kazni, globe so zdaj fiksne in nič več v razponu.

Ob tem je napovedal, da bo Ekonomsko socialni svet 18. marca razpravljal o poteku sprememb zakona o delovnih razmerjih. Na tej seji bodo socialnim partnerjem predstavili izhodišča zakona in predviden potek dela pri spremembah zakona, nato pa bodo napisali konkreten tekst zakona.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec pa je znova poudaril, da ukinitev prisilne poravnave, za kar se zavzema Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ni možno, je pa možno pogledati, ali se da obstoječi sistem izboljšati. Ministrstvo za pravosodje je kot kompromis v noveli zakona o finančnem poslovanju, ki je v postopku sprejemanja na vladi, predlagalo, da bo po novem prisilno poravnavo mogoče skleniti, če bo upnikom ponujeno vsaj 30-odstotno poplačilo njihovih terjatev v časovnem obdobju, ki ne bo daljše od dveh let.

Ministrstvo z obrtniki doseglo dogovor glede zakonov o izvršbi in stečaju, a bodo nadaljevali z državljansko nepokorščino

Predstavniki ministrstva za pravosodje in OZS so na današnjem sestanku po pojasnilih ministrstva dosegli dogovor o rešitvah novele zakona o izvršbi in novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Obe noveli zakonov bo vlada obravnavala predvidoma v četrtek.

Kot so sporočili z ministrstva, bo novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju upnikom v prisilni poravnavi in v izvršilnih postopkih zagotavljala večje možnosti za poplačilo njihovih terjatev.

Vodstvo OZS je v sporočilu za javnost poudarilo, da se kljub dogovoru priprave na izvedbo državljanske nepokorščine nadaljujejo, in sicer vse dokler predlagane rešitve ne bodo sprejete v DZ in objavljene v uradnem listu. Prvi preizkus obljube pravosodnega ministra bo že na torkovem zasedanju vladnega odbora za gospodarstvo in trajnostni razvoj, ki mu sledi četrtkova obravnava zakonov na vladi, kasneje pa tudi v DZ, poudarjajo v OZS.