Ob 22. obletnici aretacije Janeza Janše in začetka tako imenovane afere JBTZ so se danes srečali Janša, Ivan Borštner, David Tasić in Franci Zavrl. "Ljudje so takrat zaradi naših aretacij in vsega, kar se je dogajalo v procesih proti četverici, prvič pozabili na strah po drugi svetovni vojni in prišli na ulice ter demonstrirali za človekove pravice, politične spremembe in osamosvojitev," je dejal Janša in dodal, da se je ob osamosvojitvi veliko takratnih zahtev zapisalo v ustavo, vprašanje južne meje pa je ostalo odprto vse do danes.
"V zadnjih dneh od predsednika vlade slišimo, da se je sedaj odprlo okno priložnosti. S tem sporazumom se bo kmalu zaprlo," je prepričan. Ob tem je predsednik SDS ponovil stališče, da bo v primeru odločanja na podlagi mednarodnega prava verjetno upoštevan kataster, ki gre pri nekaterih točkah kopenske meje (Hotiza, Trdinov vrh) v škodo Slovenije.
Aktualno dogajanje je komentiral tudi Tasič, ki pravi, da bo glasoval proti sporazumu, saj je po njegovem stanje, "v katero nas je Pahor pripeljal, neke vrste pat pozicija – nobena rešitev ni dobra. Tudi zavrnitev ni dobra, ampak je vseeno boljša kot sprejeti nekaj, za kar pravzaprav ne vemo, kako se bo izteklo."
Spomnimo
Afera JBTZ je pospešila prizadevanja za demokratizacijo, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic v takratni socialistični Sloveniji.
Afera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko so uslužbenci Službe državne varnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janeza Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Štiri dni pozneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Davida Tasića, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla.
Po prvih aretacijah so v uredništvu Mladine 3. junija ustanovili odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki je pozneje prerasel v Odbor za varstvo človekovih pravic, ki mu je predsedoval Igor Bavčar. Vojaški tožilec pa je 30. junija proti četverici vložil obtožnico in predlagal, da se za Janšo, Borštnerja in Tasića podaljša pripor do konca sojenja.
Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla, ki se je branil s prostosti, na poldrugo leto zapora, Tasića pa na pet mesecev. Sredi oktobra 1988 je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiću pa zvišalo kazen na deset mesecev zapora. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasića in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.
Bavčarjev odbor je pred obsodbo četverice organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški ulici v Ljubljani. Državljani so med drugim protestirali proti postopku v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem. Proces je imel tudi širše politične implikacije, saj je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij.
Tako sta med drugim nastali Slovenska demokratična zveza in Socialdemokratska zveza Slovenije, predhodnica SDS. Skupaj s Slovensko kmečko zvezo, Slovenskimi krščanskimi demokrati, Zelenimi Slovenije in Liberalno stranko so pozneje oblikovali koalicijo Demos, ki je zmagala na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990.
KOMENTARJI (142)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.