203 čakajoči: Ne prelagajte odgovornosti odločitve na svojce

Donorska in transplantacijska dejavnost sta že v osnovi strokovno, logistično in organizacijsko zahtevni, saj gre za izrazito prečno in multidisciplinarno medicino. Pri vsakem odvzemu in presaditvi organa sodeluje okoli 100 zdravstvenih delavcev, pravijo pri Slovenija-transplantu, kjer poudarjajo, da sta lani – kljub epidemiji covida-19 – donorska in transplantacijska dejavnost pri nas delovali neprekinjeno.

Tako so presadili 47 ledvic, 24 src, 25 jeter, 16 pljuč in dve trebušni slinavki. 

Med največjimi uspehi programa izpostavljajo primer, ko so 34-letniku v UKC Ljubljana presadili pljuča, ki so mu dokončno odpovedala zaradi zapletov po covidu-19. Gre za vrhunski strokoven uspeh tudi v mednarodnem okolju. 

Darovalcev organov in presaditev je bilo celo več kot leto prej. "Glede na zahtevne okoliščine dela so to izjemni rezultati," pojasnjuje prim. Danica Avsec, dr. med., direktorica Slovenija-transplanta. "Za nas je bilo ves čas ključno, da z ustreznimi ukrepi donorske dejavnosti ne zaustavljamo, da zagotavljamo zdravljenje, varnost za vse strokovnjake in ohranimo kakovost za prejemnike organov. Ukrepi so bili očitno učinkoviti, saj smo delovali brez prekinitev, leto pa smo zaključili s 47 umrlimi darovalci, 1 živim darovalcem in 114 transplantacijami. Prav tako nismo imeli primera prenosa okužbe s koronavirusom z darovalca na prejemnika."

Dodaja, da tudi letos upajo na uspešno leto, pri tem pa opozarja na širše družbene okoliščine: "Ne smemo pozabiti, da je temelj zdravljenja s presaditvijo prostovoljno darovanje organov. Odvisni smo od aktivne podpore javnosti. Kljub strahu in družbeni negotovosti lahko povem, da v praksi vidimo in zaznavamo solidarnost med ljudmi. Darovanje je namreč ena najvišjih oblik človeške solidarnosti." 

"Naša odgovornost je, da zagotavljamo zdravljenje. Odgovornost vsakega pa je, da sprejme odločitev in se opredeli glede posmrtnega darovanja organov. Vsako odločitev posameznika absolutno spoštujemo," še dodaja. 

Po slovenski zakonodaji je za darovanje potrebna privolitev. Če volja pokojne osebe ni znana, za soglasje vprašajo svojce. "V praksi najpogosteje o darovanju odločajo svojci, a prav bi bilo, da bi vsak sprejel odločitev za časa življenja. Razmislite in se opredelite. Ne prelagajte odgovornosti odločitve na svojce," ob tem pravijo v Slovenija-transplantu.

Slovenija se sicer uvršča med najuspešnejše države glede stopnje soglasja za darovanja. Zadnja leta od 70 do 80 odstotkov svojcev poda soglasje za darovanje, kar je zelo visok odstotek. A v nacionalni register opredeljenih oseb glede posmrtnega darovanja se je lani kljub možnosti opredelitve po elektronski poti vpisalo za polovico manj oseb kot prejšnja leta. 

Opredeli se sicer lahko vsaka oseba, starejša od 15 let, ki je sposobna za razsojanje. Za dejansko darovanje morajo biti izpolnjeni zakonodajni pogoji in medicinski kriteriji, ki se jih ne da predvideti ali načrtovati. Le okoli 2 odstotka umrlih v bolnišnicah je medicinsko primernih za darovanje.

5. januarja so bili sicer na čakalnem seznamu za presaditev 203 pacienti. Eurotransplant pa vodi skupni čakalni seznam za bolnike v državah članicah, na katerem je bilo 31. decembra 2020 14.020 bolnikov.