Slovenija

200 Unicefovih varnih točk za otroke

Ljubljana, 09. 09. 2009 15.02 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Otroci, ki so se na primer izgubili, so jih strašili vrstniki, so bili priča kaznivemu dejanju in ne morejo priti sami domov ali v stik s starši, se lahko obrnejo na Unicefove Varne točke.

V Sloveniji že več kot 200 Unicefovih Varnih točk.
V Sloveniji že več kot 200 Unicefovih Varnih točk. FOTO: Dare Čekeliš

V Sloveniji je več kot 200 Unicefovih varnih točk, kamor se otroci lahko zatečejo v primeru, če se na mestnih ulicah znajdejo v kakršni koli stiski, je dejala izvršna direktorica Unicefa Slovenije Maja Vojnovič. Kot pojasnjuje, so projekt začeli leta 2003, ko so ugotovili, da v mestih ni dovolj prostorov, kjer bi se otroci počutili varne.

"Unicef je organizacija, ki želi in verjame, da mora biti vsak otrok zaščiten pred nasiljem, zlorabo, zanemarjanjem in izkoriščanjem, zato nam je pomembno, da tudi mi pomagamo pri oblikovanju vezi, s katerimi lahko varujemo otroke," poudarja Vojnovičeva.

Kaj so Varne točke?

Varne točke so, kot je pojasnila na novinarski konferenci, posebej označeni prostori, kamor se lahko otroci zatečejo v primeru, če so se na primer izgubili, so jih strašili vrstniki, so bili priča kaznivemu dejanju in ne morejo priti sami domov ali v stik s starši. V varnih točkah otroke sprejmejo prostovoljci, ki so usposobljeni za to, da otroke poslušajo in jim svetujejo, jim nudijo takojšnjo pomoč ali pa jim pomagajo poiskati strokovno pomoč.

Mreža Varnih točk je vzpostavljena že v enajstih mestih po Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Velenju, Novi Gorici, Celju, Piranu, Rušah, Trbovljah, Kranju, Sežani in Domžalah. V Ljubljani so od leta 2007 Varne točke v Centru in Šiški, od nedavnega pa sta tudi na Viču in za Bežigradom.

Na Unicefu so za otroke pripravili informativne zloženke in drug propagandni material, pri obveščanju otrok o varnih točkah pa sodelujejo predvsem s šolami.

Nekatere varne točke so tudi v knjižnicah, med njimi je tudi Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani. Po besedah direktorice Mestne knjižnice Ljubljana Jelke Gazvoda je knjižnica eden izmed najbolj primernih prostorov za varne točke, saj tam ne potrebujejo posebnih prostovoljcev, ampak lahko knjižničarje usposobijo tudi za pomoč otrokom, ki prihajajo v varne točke.

Kot je prepričan predsednik nacionalnega odbora za vzgojo in izobraževanje otrok pri Unicefu Ivan Škoflek, ki vodi usposabljanja prostovoljcev v varnih točkah, svet odraslih ni dovolj pozoren na težave otrok. Otroci nimajo življenjskih izkušenj, da bi se znali sami izogniti ali ubraniti nevarnih situacij, ki jim pretijo, vse bolj pogost pa je tudi pojav medvrstniškega nasilja, meni Škoflek.

Neža Miklič s Policijske uprave Ljubljana je ob tem dejala, da policisti z različnimi projekti in programi vstopajo v vrtce in šole, zato jih otroci poznajo in je zanje vsak policist "na nek način varna točka". V primerih, ko pa so otroci žrtve vrstniškega nasilja, tatvin, ropov, izsiljevanja, nadlegovanja, so po njenih besedah pod hudimi psihičnimi pritiski, zato je v takih primerih Unicefova Varna točka še posebej dobrodošla, saj "ni tako obremenjena s formalnostjo".
 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

CezDrnInStrn
09. 09. 2009 17.58
GTR
09. 09. 2009 15.25
Ma dj dj... Vse kar se dela v Unicef je kraja denarja.