V državnem zboru so s slavnostno sejo obeležili 20-letnico prvih demokratičnih volitev po drugi svetovni vojni. Zbrane je pozdravil predsednik evropskega parlamenta Jerzy Buzek. S pohvalami na račun naše države ni skoparil. "V preteklih dveh desetletjih je bila Slovenija zgodba o uspehu. Vaša država ni za zgled le ostalim republikam bivše Jugoslavije, temveč tudi državam Zahodnega Balkana. Slovenski narod je znan kot delaven narod in vaše vlade so v državi ohranile stabilnost ter v nasprotju z nekaterimi sosedami mir. Torej ni presenetljivo, da se po podatkih Eurobarometra uvrščate med najbolj srečne in zadovoljne Evropejce,“ je dejal.
'Slovenija ni imela druge možnosti, če je hotela preživeti'
Osrednji govorec je bil prvi predsednik parlamenta France Bučar. Izpostavil je, da so bile volitve s pravnega vidika prelomno dejanje, ki je ustvarilo možnost za preoblikovanje v sodobno demokratično družbo. A to je bil šele začetek poti, Slovenija je bila namreč takrat še vedno del Jugoslavije, zvezne oblasti pa so na svoji strani imele formalno zakonitost, mednarodno priznanje in sile represije, v prvi vrsti jugoarmado. "Moč slovenske javnosti je bila v skladnosti njenih zahtev z razmerami moderne družbe in zato v njeni absolutni nepopustljivosti centralističnim avtoritarnim poskusom zveznih oblasti. Slovenija enostavno ni imela drugega izhoda, če je hotela preživeti v svoji identiteti in kulturi, ob kateri je zrasla. Zato je tudi zmagala,“ je poudaril Bučar. Da smo se izvili iz nevarnosti in pasti, nas po njegovih besedah upravičeno lahko navdaja ne samo s ponosom, ampak tudi s samozavestjo.
Pod pritiskom dveh ideologij
"Slovenci smo imeli v svoji novejši zgodovini nesrečo, da smo se pri oblikovanju svojih odgovorov na izzive okolja znašli pod pritiskom dveh ideologij, ki sta se obe izkazali za neustrezni in nasprotni narodnim interesom: klerikalizma in komunizma. Obe sta nestrpni in izključujoči in obe sta pomembno prispevali svoj delež k nezgodam, ki so nas zadevale. Obe izhajata iz prepričanja, da edino oni poznata pravilne odgovore. Obe sta zoper zdravo pamet in obe je tudi ne dopuščata. Tu ni nobenega popuščanja in nobene prizanesljivosti. Vsak, ki je drugačen, je s tem že sovražnik, ki ga je treba ali spreobrniti ali uničiti; živeti z njim ali ob njem pa ni mogoče. Volitve so končale njun uničevalni pohod.
Oba sta bila le epizoda v življenju naroda. Prišla in odšla. Res? Sleherna ideologija je lahko premagana le ob novih spoznanjih, ki demantirajo njene domnevne resnice. Obe se danes napajata z novimi dejstvi, ki ju na videz potrjujejo. Vsekakor sta oba za seboj pustila čustveno nabito prizadetost, ki jo čas le počasi topi in ki jo bo prebolevalo še več rodov. Ta čustveni arzenal je kot skladišče nevarnih vnetljivih snovi, ki so hrana za stalna ideološka razhajanja, v določenih okoliščinah pa lahko hitro mutira. Predstavljata neaktivirana minska polja, ki jih je po vojni treba načrtno odstranjevati," je poudaril Bučar.
Za govorniški oder je stopil tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar, med udeleženci pa so bili tudi predsednik republike Danilo Türk, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, predsednik prve vlade Lojze Peterle in nekateri ministri. Premierja Boruta Pahorja med njimi ni bilo.
Pahor: Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki
Prvi parlament Franceta Bučarja ne bo ostal v spominu po temu, da "je kdo guncal afne", ampak po tem, da je sprejel osamosvojitveno zakonodajo, razglasil neodvisnost države, sprejel ustavo in začel novo pot za naš narod, je Pahor dejal po seji vlade.
Sicer pa je v politiki po njegovih besedah pomembno ločiti pomembne od manj pomembnih stvari. Če se "zaletimo" v manj pomembne, "izgubimo presojo". "Ne glede na to, kaj se ta hip dogaja v vladi, v koaliciji, v parlamentu, Slovenija na ključnih stvareh – zunanjepolitičnih in domačih – sledi usmeritvam, ki smo si jih zadali," je pojasnil premier.
So trenutki, ki so posebnega zgodovinskega pomena. Bili so na prelomu 90. let in so danes, meni Pahor. Okoliščine so bile sicer tedaj drugačne od današnjih, a Slovenci takrat "nismo bili zgodovinski zamudniki in smo po mirni poti prišli v demokratični sistem". "Tudi sedaj ne smemo biti zgodovinski zamudniki in se moramo pri tem, ko se stari kontinent očitno razvršča po hitrosti razvoja, uvrstiti med najboljše," je še dejal premier Pahor in dodal, da je to naloga tega mandata.
Zgodovinski april 1990
Volitve v družbenopolitični zbor, zbor občin in zbor združenega dela skupščine RS ter volitve za predsednika predsedstva RS in člane predsedstva so potekale od 8. do 12. aprila 1990. Dva tedna pozneje je bil izveden drugi krog volitev za predsednika predsedstva in delegate zbora občin.
Največ glasov oz. delegatskih mest v družbenopolitičnem zboru je dobila Demokratična opozicija Slovenije – Demos. Zveza komunistov Slovenije – Stranka demokratične prenove pa se je najbolje odrezala kot posamična stranka. V republiško skupščino je prišlo skupno devet strank.
Največ glasov znotraj koalicije Demos je zbrala stranka Slovenskih krščanskih demokratov. Na podlagi predvolilnega dogovora v Demosu, da bo mandatar iz stranke z največ glasovi, je mandatar postal predsednik SKD Lojze Peterle. Njegovo vlado je skupščina potrdila 22. maja 1990. Za predsednika predsedstva pa je bil v drugem krogu izvoljen Milan Kučan. 7., 8. in 9. maja 1990 so bile tri konstitutivne seje 240 novoizvoljenih delegatov skupščine, ki je za svojega predsednika izbrala Franceta Bučarja (SDZ).
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.