Aktivisti Civilne iniciative izbrisanih so v Ljubljani danes obeležili 20. obletnico izbrisa in 10. obletnico delovanja civilne iniciative. Ob tem so opozorili na svoj položaj v družbi in pripravili predlog resolucije, ki bi po njihovem mnenju najbolje opisal njihov položaj.
Predstavnik aktivistov Irfan Beširević je dejal, da so izbrisani v zadnjih mesecih nekoliko prenehali z delovanjem, ker niso več vedeli, na koga naj se obrnejo. Sedaj pa so se po njegovih besedah odločili, da nadaljujejo "z bojem". Na današnji skupščini so tako sprejeli nekatere predloge za delovanje v prihodnosti.
Med temi je Beširević izpostavil predlog resolucije, v kateri naj bi izbris imel vse elemente etničnega čiščenja in socialnega genocida. "Ljudem so pobrali vse premoženje, pa tega še danes ne priznajo kot napako," je poudaril Beširević. Dodal je, da v primeru izbrisanih ne gre samo za vprašanje državljanstva, temveč za pravice stalnega prebivanja.
Beširević je dejal, da so se člani iniciative na skupščini strinjali, da je zato treba dopolniti zakon za pridobitev stalnega prebivališča, saj posamezniki sedaj težko dokažejo, da so bili v preteklosti deportirani, saj so bili dokumenti, ki bi to lahko dokazovali, že uničeni.
Dodal je, da je treba poiskati krivce za izbris, saj politiki po njegovih besedah še vedno ne priznajo, da se je to sploh zgodilo. "Sedanja oblast po prvih informacijah ne bo nič naredila za izbrisane," je poudaril in dodal, da morajo zato posamezne parlamentarne stranke pozvati k ponovni razpravi o položaju izbrisanih v parlamentu. "Točno se ve, kdo je kriv za izbris, in treba jih je kaznovati," je poudaril Beširević.
Zahtevamo tudi individualno in kolektivno rehabilitacijo izbrisanih, je poudaril član iniciative Stojan Bubulj. Dodal je, da je Slovenija njihova domovina, v kateri s preostalimi državljani delijo isto usodo. Dotaknil se je tudi vprašanja odškodnine za pretekla dejanja. Po njegovih besedah namreč le ta pripada vsem, ki so utrpeli krivice.
V Socialnem centru Rog je danes sicer potekala tudi redna skupščina Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, na kateri so člani iniciative spregovorili o svojih izkušnjah po izbrisu iz registra stalnih prebivalcev. Člani iniciative so na skupščini poudarili, da jim zakoni ne omogočajo uveljavljanja njihovih pravic, ki so jih izgubili z izbrisom, strinjali pa so se tudi, da je od države treba zahtevati pojasnila, kdo je odgovoren za njihov izbris iz registra stalnih prebivalcev. Skupščini je sledila premiera filma Dimitra Anakieva z naslovom Slovenija, moja dežela.
Delo še ni končano
Po mnenju nevladnih organizacij s sprejetjem novele zakona o izbrisanih iz leta 2010 delo še ni končano. Kot opozarjajo v Mirovnem inštitutu, so postopki zapleteni in dolgotrajni, zanj pa so potrebna tudi sredstva, ki jih izbrisani nimajo.
Parlamentarna komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnost vladi priporoča, da preuči možnosti za nadaljnje korake.
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je sporočil, da poleg izvajanja novele ne načrtuje drugih korakov. Ob tem opozarja, da med izbrisanimi ni velikega interesa za oddajo vloge za ureditev statusa.
Na obletnico izbrisa je opomnila tudi nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Omenjeno novelo zakona in izdajanje dopolnilnih odločb so potrdili v njenem mandatu. Kot je zapisala Kresalova, je to šele začetek poprave krivic, ''zato bi morala nova vlada nadaljevati delo tam, kjer smo mi končali''. Dodala je, da je slovenska družba še kako ranljiva in zato po njenem vsaka vlada in država potrebuje opominjanje, da se ''tudi v visoko razviti in sodobni družbi 21. stoletja vsak dan in na različnih družbenih nivojih dogajajo kršitve, ki se ne bi smele''.
