V Sloveniji živi 11 vrst kač, med njimi so tudi tri strupene - modras, navadni gad in laški gad. V Centru za zastrupitve UKC Ljubljana letno sprejmejo do 10 ljudi zaradi ugriza kače.
Na družbenih omrežjih je zadnje dni zakrožil zapis člana alpinistične sekcije Planinskega društva Ajdovščina Marijana Močivnika, v katerem opisuje izkušnjo s kačjim ugrizom. Skupaj z 20-letnim sinom je opravljal kondicijski trening v hribih nad Ajdovščino. Med tekom je sina pod Otliškim oknom ugriznil modras. Čeprav živali nista videla sta domnevala, da gre za ugriz kače, saj je Marijan modrasa na istem mestu v kamero mobilnega telefona ujel pred dvema mesecema.
"Slabost z bruhanjem, modrenje okoli ranic, otekanje noge, mrzlica, občasno sunkovito dihanje, pozneje še bolečine v trebuhu in hrbtu, nestrjevanje krvi," opisuje sinovo reakcijo na ugriz. A zdravnica na urgenci v Ajdovščini sinove simptome ni pripisala kačjemu ugrizu. Po infuziji ga je poslala domov, z napotnico za šempetersko bolnišnico, v primeru, da bi se stanje poslabšalo. Ker se je stanje res poslabšalo, je poiskal pomoč v šempeterski bolnišnici, od tam pa so ga prepeljali v Center za zastrupitve v UKC Ljubljana.
Močivnik poudarja, da je želel z objavo opozoriti morebitne pohodnike, ki se gibljejo na istem ali nekoliko širšem terenu, da previdnost ni nikoli odveč. A kot dodaja, ni razloga za paniko.

Letno sprejmejo med pet in deset oseb zaradi ugriza kače
V Center za zastrupitve v UKC Ljubljana pridejo le bolniki, ki imajo srednje hude do hude znake zastrupitve zaradi ugriza strupenih kač, pojasnjuje Damjan Grenc iz omenjenega centra. Če pride do zelo velike lokalne otekline, če imajo ljudje hude bolečine ali bruhajo, driskajo, imajo nizek pritisk, težko dihajo ali imajo kako drugo sistemsko reakcijo, poiščejo zdravniško pomoč. Veliko ljudi zdravniške pomoči sploh ne poišče, ugrizi kač namreč najpogosteje sploh niso nevarni, dodaja.
Letno v centru sprejmejo med pet in deset oseb zaradi ugriza kače, približno polovica jih potrebuje protiserum. A da bi odrasel umrl zaradi ugriza strupenjače iz naših krajev, bi moral imeti že zelo veliko smolo, pravi Grenc. "Kar 25 odstotkov ugrizov, ki jih obravnavamo v centru, je ugrizov v roke, imeli pa smo že tudi primer ugriza v obraz, ko je punčka hotela kačo poljubiti. V kače torej ne drezamo, se jih izogibamo," opozarja Grenc.
Kot poudarja, ljudsko prepričanje, da so kače spomladi bolj strupene, ker so celo zimo počivale, ne drži. Strupene kače znajo zelo natančno dozirati količino strupa, ki ga spustijo ob ugrizu. Ponavadi spustijo le par odstotkov strupa, nikoli ne izčrpajo svoje strupne žleze, do polovica vseh kačjih ugrizov pa je t. i. suhih ugrizov, ko sploh ne spustijo strupa.
Kako izgleda, če nas ugrizne kača?
Ob sumu, da je prišlo do ugriza kače, zato Grenc svetuje, da se človek pri odločitvi, ali bo poiskal zdravniško pomoč, ravna po svojem počutju. Ko kača ugrizne, lahko to zgleda zelo različno, lahko sta klasični dve luknjici, lahko je samo ena luknjica, lahko je opraskanina, odvisno od situacije, v kateri je do ugriza prišlo, pravi Grenc.
Tudi Močivnik pravi, da je bila situacija pri sinu zelo specifična. Kot pojasnjuje, literatura redno navaja ranici v razdalji 5 milimetrov, redko do 8 milimetrov, v sinovem primeru pa je bila ta razdalja nekajkrat večja, okoli 15 milimetrov.

Kače se izogibajo ljudem, a če jih presenetiš se branijo z ugrizom
Kot pojasnjuje biologinja iz ljubljanskega živalskega vrta Irena Furlan, se kače načeloma izogibajo ljudem in tudi z ljudmi obleganim potem. "Če pa jih presenetiš, se branijo z ugrizom. Sama zelo redko naletim na kačo v naravi, pa v njej preživim precej časa," pravi Furlanova. Kot zaščito pred ugrizi svetuje primerne čevlje in debelejše hlače.
Tudi Močivnik pravi, da se kača, če ima možnost, večinoma umakne. Kot pojasnjuje, se že več let zapored na isto mesto, kjer je sina ugriznila kača, povzpne dvakrat tedensko pa je kačo tam videl le enkrat.
’Ne zarezujemo, ne podvezujemo, ne sesamo, ne izžigamo’
V primeru, da do ugriza vseeno pride, Grenc svetuje, da kačo slikate oz. jo nekako identificirate. Ugrizno mesto je treba očistiti, če bi ob mestu ugriza še ostalo kaj strupa, ga je treba obrisati stran od mesta rane, da se ga ne zanese še dodatno v rano, nato se rano pokrije, prizadeti ud se imobilizira po načelih prve pomoči in se poskuša bolnika na čim manj travmatičen način spraviti do zdravnika.
"Ne zarezujemo, ne podvezujemo, ne sesamo, ne izžigamo, to so dokazano metode, ki ne učinkujejo, ne pomagajo. Strupa kače ne morete dobiti ven iz rane, počasi se širi v tkiva, po žilah se raznese po telesu," poudarja Grenc.
V Sloveniji tri strupenjače
V Sloveniji živi 11 vrst kač, med njimi so tudi tri strupene - modras, navadni gad in laški gad, ki se tudi po izgledu razlikujejo od ostalih kač. Ponavadi so krajše od 70 centimetrov, so čokate in imajo kratek rep, modrasa lahko prepoznamo po rožičku na gobcu, njihove oči imajo navpično zoženo zenico, opisuje Staša Tome iz Prirodoslovnega muzeja. Človeku nenevarne kače pa so lahko zelo dolge, vitke in imajo okrogle oči. Po podatkih biotehniške fakultete modras živi po vsej Sloveniji z izjemo skrajnega severovzhoda, laški gad le v Posočju, navadni gad pa predvsem po hribovitih predelih Alp in Dinaridov.
Kače prepovedano loviti, preganjati, pobijati ali zadrževati v ujetništvu
Po navedbah Furlanove imajo ljudje v Sloveniji do kač veliko predsodkov, zato jih pobijajo in preganjajo. Že vrsto let so zaščitene z zakonom, kar pomeni, da jih je prepovedano loviti, preganjati, pobijati ali zadrževati v ujetništvu. V Živalskem vrtu Ljubljana organizirajo vodenja za družine in posebne dogodivščine z živalmi, na katerih lahko njihovi obiskovalci kače spoznajo in tudi pobožajo. Take izkušnje po njenih navedbah pomagajo premagati predsodke, kar posredno pomeni tudi večjo varnost kač v naravi.
KOMENTARJI (110)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.