20.000 ljudi na Rožniku

Sinočnjim tradicionalnim kresovanjem so po vsej Sloveniji sledile prvomajske prireditve in druge slovesnosti v počastitev 1. maja, večinoma v organizaciji območnih organizacij Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
(ZSSS). V nekaterih krajih pa so za budnico poskrbele tudi prvomajske godbe.

Obudili spomin na drugo svetovno vojno

Tradicionalno prvomajsko srečanje so pripravili tudi v najvišje ležeči vasici na Gorjancih, na Javorovici nad Šentjernejem. Tja so prišli številni Dolenjci in tudi obiskovalci od drugod, saj ob delavskem prazniku vselej obudijo tudi spomin na tragično usodo borcev Cankarjeve brigade, ki so jih sredi marca leta 1944 pobili nemški vojaki in domobranci.

"Po več kot 60 letih nas zadnja svetovna vojna še razdvaja," je opozoril slavnostni govornik, obrambni minister Karl Erjavec in poudaril, da je Javorovica postala grobišče 113 zavednih Slovencev. Kot je dodal, imamo tudi po njihovi zaslugi danes svojo državo. "Sami odločamo o svoji prihodnosti, zato bi bil že čas, da končamo z delitvami v slovenskem narodu," je dejal Erjavec.

Množično na Rožnik

Potem ko so se po 7. uri oglasile budnice, so dekleta kot vsako prvomajsko jutro najzgodnejšim obiskovalcem začela deliti rdeče nageljne, kmalu pa je zadišalo tudi po jedeh z žara in drugih dobrotah. Navzoče je nato pozdravil slavnostni govornik, ljubljanski župan Zoran Janković, ki je dejal: "Slovenija je najbolj uspešna država med novimi državami v novi Evropi. Zakaj? Zato, ker ima dobre delavce."

Delo je po Jankovićevih besedah tisto, ki daje dodano vrednost in to smo dokazali z vstopom v EU. Dokazali smo, da smo lahko najboljši, je še poudaril Janković ter Ljubljančane med drugim pozval, naj pomagajo, da bo mesto lepo, urejeno in za vzor drugim.

Maribor potrebuje spremembe

Mariborčani so praznik dela že po tradiciji obeležili s slovesnostjo na Snežnem stadionu pod Pohorjem, ki jo je pripravila podravska območna organizacija ZSSS. Več kot 2000 zbranih na slovesnosti sta pozdravila mariborski župan Franc Kangler in sekretar območne organizacije ZSSS Dušan Detiček. Maribor kot nekdanja industrijska prestolnica se je v zgodovini marsikaj naučil, saj je v preteklosti že velikokrat plačal visoko ceno, je dejal Kangler.

Mariborski župan je ob tem dodal, da so na tiste čase ostali le še spomini, zdaj pa so v štajerski prestolnici po njegovem mnenju potrebne spremembe, ki jo bodo s pomočjo nove vizije popeljale v bolj svetlo prihodnost. "Slovenci smo znani po tem, da zmoremo uresničiti svoje želje in ustvarjati. Slednjega brez delavcev ni, ob tem pa je pomembna tudi solidarnost do soljudi," je dejal Kangler in dodal, da smo le tako lahko uresničili svoje sanje o samostojnosti in vstopu v evropsko družino.

Simbol mednarodne solidarnosti delavcev

Praznik dela izvira iz Chicaga v ZDA, ko so tamkajšnji delavci 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, vendar jih je pri tem ovirala policija, v spopadu pa je bilo ubitih šest protestnikov. Praznik dela - praznovati se ga je začelo že leta 1890 - pomeni simbol mednarodne solidarnosti delavcev. Na Slovenskem so ga praznovali že na začetku 20. stoletja, kot državni praznik pa je bil v Sloveniji uzakonjen leta 1948.

Praznovanje praznika dela se je ponavadi začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice, kar se je še danes ohranilo v številnih krajih. Sledil je sprevod delavcev na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, kjer so se poveselili ob hrani in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja - nagelj in značko. S praznovanjem je v Sloveniji poleg prižiganja kresov povezan še en običaj - postavljanje mlaja.

Težave delavcev se spreminjajo

Medtem ko so delavce v Chicagu pred okrog 120 leti pestile zelo slabe delovne razmere in predolg delavnik, pa danes mnoge delavce skrbita predvsem brezposelnost in odpuščanje, zato proslave in slovesnosti v vedno večji meri spremljajo tudi manifestacije in protesti.