Partizanska bolnišnica Franja, ki jo je 18. septembra 2007 velika povodenj skoraj v celoti odnesla, bo v soboto ponovno odprla vrata obiskovalcem. Obnova Franje, leta 2000 vpisane na poskusni seznam svetovne dediščine pri Unescu, je bila končana decembra lani, letos pa so v barakah postavljali muzejske eksponate in pojasnjevalne table.
Stroški sanacije skoraj 2,4 milijona evrov
Stroški sanacije bolnišnice Franje – ki je po zapisih na spletni strani Mestnega muzeja Idrija dragocen pomnik humanosti in tovarištva, vrednot, ki ostajajo aktualne tudi v današnjem svetu – so znašali 2,375 milijona evrov, kar je manj od prvotno predvidenih. Razen za osrednji del kulturnega spomenika, katerega lastnik je Občina Cerkno, so poskrbeli tudi za trajno sanacijo poti, struge potoka in zgradili sistem zaplavne in lovilne pregrade v zaledju.
Denar za obnovo sta zagotovila ministrstvo za okolje in prostor (1,625 milijona evrov) ter ministrstvo za kulturo (1,444 milijona evrov), kar skupaj znaša 3,069 milijona evrov. Preostanek sredstev, 851.000 evrov, je namenjen za obnovo vodotokov Čerinščice. Mestni muzej Idrija pa je iz zavarovalnine (156.903 evra) in donacij (157.394 evrov) zagotovil sredstva za obnovo muzejske zbirke.
Po prvih ocenah naj bi sicer vodna ujma v partizanski bolnici Franja leta 2007 povzročila za 4,134 milijona evrov škode, je povedal župan občine Cerkno Jurij Kavčič. Ocena škode je vključevala stroške interventnih posegov na premični in nepremični dediščini ter vodotoku, pa tudi predvidene stroške ob povrnitvi stanja na območju spomenika v Dolenjih Novakih v prvotno stanje.
Posegi povrnitve stanja pred povodnijo so zajeli sanacijo in obnovo dveh poškodovanih barak, rekonstrukcijo enajstih uničenih barak in drugih objektov, restavriranje 30 močno in 80 manj poškodovanih muzealij ter pridobivanje oz. rekonstrukcijo okoli 650 ostalih muzealij in kosov inventarja.
Pomemben del kulturne dediščine
Prvič so Partizansko bolnišnico Franjo za oglede uradno odprli že 19. maja 1946. Za kulturni spomenik je bila razglašena leta 1952, za spomenik državnega pomena leta 1999, od leta 2000 pa je vpisana na poskusni seznam svetovne dediščine pri Unescu. Njen pomen za evropsko kulturo, skupno evropsko identiteto in vrednote poudarja znak evropske kulturne dediščine, prejet leta 2007. Slovenija ima na Unescov seznam svetovne dediščine vpisane le Škocjanske jame, na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine pa so z območja Slovenije vpisani še Klasični Kras in Fužinske planine v Bohinju.
Partizanska bolnišnica Franja, ki nosi ime po zdravnici Franji Bojc Bidovec in je delovala med drugo svetovno vojno v letih 1943–1945, je bila zgrajena za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske, tj. za potrebe ranjencev na območju severne Primorske in Gorenjske. Prvo barako v soteski Pasice v Dolenjih Novakih so postavili decembra 1943. Ustanovitelj in prvi graditelj bolnice je bil Viktor Volčjak. Bolnišnica je bila organizirana v več manjših oddelkov v ožji in širši okolici, v času delovanja se je v njej zdravilo okoli 1000 borcev; v glavni postojanki se je zdravilo 522, predvsem težjih ranjencev različnih narodnosti.
Bolnica Franja je bila zgrajena v skoraj neprehodni soteski Pasice v bližini Dolenjih Novakov pri Cerknem, pot do nje pa je vodila ob potoku Čerinščica po dvižnih stopnicah in v skale izklesanih poteh. Po koncu druge svetovne vojne so bolnico Franjo spremenili v muzej, saj je bil objekt prepoznan kot zgodovinski spomenik in turistična atrakcija, dobil je znak evropske dediščine in priznanje Ameriškega združenja letalcev-vojnih veteranov.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.