FOTO: 'Samostojnost in enotnost sta večni vrednoti'

Glede gospodarske krize od vlade pričakujemo "kakovostne diagnoze," saj v preteklih letih niso bile izkoriščene vse priložnosti za tehnološko in razvojno prestrukturiranje, je danes na državni slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti dejal predsednik republike Danilo Türk. Vlado in opozicijo je tudi pozval, da odpravita delitve iz zgodovine.

"Samostojnost in enotnost sta večni vrednoti, v Sloveniji pa sta pred osemnajstimi leti doživeli uresničitev, pri čemer je pomembno, da je bila nujno potrebna enotnost vzpostavljena demokratično, upoštevaje načelo političnega pluralizma in ob izjemno močnem, zgodovinsko neponovljenem angažiranju civilne družbe," je dejal Türk.

Čeprav smo člani evropske družine, po njegovem mnenju "nihče ne sme pričakovati, da bi se Slovenija odrekla svojim ključnim nacionalnim interesom", saj je naša samostojnost ohranila svojo življenjsko moč in demokratičnost.

Naša sposobnost odgovornega odločanja v kritičnih trenutkih je po njegovih besedah nezmanjšana tudi v naših odnosih s Hrvaško in v iskanju poti za vključevanje Hrvaške v Evropsko unijo. Kot je dejal, hitrih rešitev ni pričakovati, uspeh pa je mogoč, in sicer na podlagi načel vzajemnega spoštovanja in vzajemne koristi ter z dobro diplomacijo.

Na preizkušnji ves svet

Kot je dejal Türk, bo zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, ki jo čutimo tudi pri nas, treba poiskati nov model svetovnega razvoja, ki bo vseboval nov sistem gospodarskih odnosov in institucij ter hkrati nov model razvoja, ki bo "ublažil posledice globalnega segrevanja, odprl perspektivo državam v razvoju in zagotovil ekološko in ekonomsko zdržno rast na svetovni ravni".

Po njegovih besedah je na preizkušnji ves svet in tako "tudi naša sposobnost učinkovitega ravnanja v novih, težjih gospodarskih razmerah. Nekatere naloge ne bodo trpele odlašanja. Od vlade pričakujemo kakovostne diagnoze, celovite predstavitve gospodarskih in socialnih razmer, stanja zadolženosti in vseh drugih okoliščin, ki vplivajo na naš gospodarski položaj," je dejal predsednik.

Kot je opozoril, pa krizne razmere "ne smejo postati priložnost ali izgovor za slabe odločitve, za odpuščanja, za prikrivanje poslovnih napak. Ohranitev delovnih mest ostaja izjemno pomembna prioriteta."

"Smo družba, ki je iz nedavne zgodovine podedovala travme in delitve, ki jih moramo odpravljati. Tudi v težavnih časih, ki se obetajo, morata biti na voljo potrebna energija in zlasti volja za to," je dejal Türk in pri tem spomnil, da so bili letos v državnem zboru opravljeni resni poskusi, da bi sprejeli potrebne zakone o žrtvah II. svetovne vojne in žrtve revolucionarnega nasilja.

Gantar: Brez uživanja otroške brezskrbnosti

Osemnajstletnica plebiscita bi nam nemara utegnila povedati, da je država, ki je zrasla iz te pogumne in hkrati premišljene odločitve, že prerasla svoje mladostno obdobje in dosegla zrelost. Vendar Slovenija ni imela privilegija, da bi uživala v otroški brezskrbnosti, je na slavnostni seji DZ dejal predsednik DZ Pavel Gantar.

Takoj se je morala spoprijeti s problemi, ki jih je prineslo obdobje tranzicije, in sprejemati odločitve, ki so bile nemara težje in bolj usodne od tistih, ki jih sprejemamo danes, je ocenil Gantar.

Izrazil je prepričanje, da so bili v enotno plebiscitarno odločitev vložena pričakovanja in številne želje, zato je danes pomembno in ključno vprašanje, ali so se ta pričakovanja izpolnila in te želje uresničile. "Gotovo ne vsa in gotovo ne v celoti, pa kljub temu ni dvoma, da bi se danes, če bi bili zopet postavljeni pred to isto odločitev, odločili enako."

Po njegovih besedah sta slovenska družba in predvsem njena politika v dosedanjem razvoju in ob drugih prelomnih trenutkih, kot sta bila vstop v Nato in Evropsko unijo, pa tudi nedavno izpričali potrebno zrelost in odgovornost za sprejemanje pravih odločitev. "Prav je, da smo si različni. Ni treba, da smo si v vsem enotni," meni slavnostni govornik.

"Slovenija stoji, tako kot svet, pred številnimi novimi izzivi, ki jih lahko dojamemo kot grožnjo ali pa kot priložnost, še najbolje pa kot oboje hkrati. Ti izzivi presegajo vsakokratno dnevno politiko in zbujajo iluzijo, da jih lahko danes za kratko še odmaknemo na stran in da se bomo z njimi ukvarjali jutri. No, ta jutri je danes že tu," je prepričan Gantar.

“Pomembno se mi zdi, da prav ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti poudarim, da problem podnebnih sprememb ni samo oziroma ni zgolj okoljski problem, ampak je problem prehoda na nizko ogljično družbo." Kot je pojasnil, je družbeni, tehnološki in gospodarski problem življenja in razvoja v okolju, ki se bo srečevalo s čedalje bolj omejenimi naravnimi viri.

Slavnostne seje DZ so se poleg poslancev udeležili tudi predsednik republike Danilo Türk, predsednik vlade Borut Pahor, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik, diplomatski zbor ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja.

Krize našega časa izhajajo iz sebičnosti in zaslepljenosti

Gospodarska, socialna in politična kriza našega časa izhaja v veliki meri iz človeškega srca, iz njegove sebičnosti in zaslepljenosti, je danes poudaril ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran v pridigi med mašo za domovino. Zato da se bodo začeli spreminjati odnosi, po mnenju nadškofa potrebujemo luč in spreobrnjenje srca.

Uran je v današnji pridigi med mašo, ki jo je daroval ob dnevu samostojnosti in enotnosti, dejal, da je treba "poklicati Boga, sprejeti Jezusa Kristusa in se odpreti življenju, ki se razodeva v betlehemskem otroku. Vsako človeško rojstvo namreč dokazuje, da Bog nad človekom še ni obupal.”

Izraz domovina, očetnjava, je po besedah Urana povezan s pojmom in stvarnostjo očeta. Kot je dejal, se domovina v določenem smislu istoveti s premoženjem, z dediščino, "se pravi s skupkom dobrin, ki smo jih v nasledstvo sprejeli od naših očetov in dedov”.

Ob tem se mu zdi pomenljivo, da se velikokrat uporablja besedna zveza mati domovina. "Domovina je torej nasledstvo in hkrati premoženjska situacija, ki izhaja iz nasledstva, še bolj pa pojem domovine zajema vrednote in duhovne vsebine, ki sestavljajo kulturo določenega naroda," je poudaril.

Po mnenju nadškofa je Evangelij pojmu domovine podelil nov pomen. "V prvotnem pomenu domovina pomeni to, kar smo podedovali od očetov in mater na Zemlji. Dediščina, ki jo dolgujemo Kristusu, pa tisto, kar je del dediščine človeških domovin in človeških kultur, usmerja proti večni domovini," je dejal.

"Iz izkušenj na osnovi slovenske zgodovine vemo, kako je misel na večno domovino spodbujala pripravljenost za služenje zemeljski domovini in državljane usposobila, da so se za domovino spoprijeli z vsakovrstnimi težavami – nemalokrat z junaškimi žrtvami," je pojasnil nadškof.

Kljub vsemu je Uran ob tem dodal, da smo "precej na lahko prišli do samostojne domovine, zato si bomo za njeno enotnost morali prizadevati tudi v prihodnje." Enotnost bo po njegovem mnenju dosežena, ko se bodo približala srca očetov sinovom in sinov očetom.

18 let samostojne Slovenije

Spomnimo, danes mineva 18 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil 23. decembra 1990. Izidi so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu, tako da 26. december praznujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Na plebiscitarno vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je 93,2 odstotka udeleženih volivcev odgovorilo pritrdilno, kar je 88,5 odstotka vseh volivcev.

Slovenska skupščina je 25. junija 1991 na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Deklaracijo o neodvisnosti ter tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan pozneje, 26. junija, je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost.

Temelje parlamentarne ureditve države z delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno pa je 23. decembra 1991 postavila tedanja skupščina, ko je sprejela novo ustavo. V počastitev sprejetja in uveljavitve ustave, ki je temeljno vodilo odločanja ustavnih sodnikov, je ustavno sodišče 23. december razglasilo za dan ustavnosti, praznujemo pa ga od leta 1997.