Na slavnostni seji, ki se je pričela ob 19. uri, je zbrane poslance ter najvišje predstavnike države nagovoril predsednik DZ France Cukjati, slavnostni govornik pa je podpredsednik parlamenta Vasja Klavora. V preddverju velike dvorane državnega zbora je postavljena tudi priložnostna razstava ob 15-letnici sprejema ustave.
Slavnostne seje so se med drugim udeležili predsednik države Janez Drnovšek, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, ministrska ekipa ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja.
26. decembra namreč obeležujemo dan, ko je takratna Skupščina Republike Slovenije razglasila rezultate 23. decembra 1990 izvedenega plebiscita. Plebiscita se je udeležilo kar 93,2 odstotka volilnih upravičencev, "za" samostojno in neodvisno Slovenijo pa se je odločilo 1.289.369 ali 88,5 odstotka volivcev.
Dan samostojnosti in enotnosti sicer letos praznujemo šele drugič, saj se je praznik do oktobra lani imenoval dan samostojnosti. Državni zbor pa ga je s spremembo zakona o praznikih preimenoval ter s tem poudaril izpričano enotnost slovenskih državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.
'Čas je moral dozoreti'
Tako kot pred petnajstimi leti tudi sedaj doživljamo slovensko osamosvojitev kot neko samoumevno dejanje. Samostojna država Slovenija je nastala pravzaprav nenadoma, čeprav so jo pripravljale razmere in razvoj dogodkov, ki so imeli svoje prve začetke že v bolj oddaljeni preteklosti. Le dozoreti je moral čas, da ni prišel trenutek rojstva novega prezgodaj in da ni bil zato porod preveč krčevit in boleč, je poudaril podpredsednik parlamenta Vasja Klavora.
"Šestnajst let mineva od zadnjega plebiscita, ki je ustvarjal zgodovino slovenskega naroda in njegove državnosti ter današnjo ozemeljsko in družbeno podobo Republike Slovenije. V tem kratkem razdobju smo veliko doživeli, saj rojevanje in nastanek take človeške skupnosti kot je država ni neko prehodno dejanje, marveč proces, ki zahteva veliko preudarnosti, mnogo trajnega in ne enodnevnega načrtovanja, iskrenega združevanja in ne razdvajanja. Zahteva tudi izjemno veliko strpnosti in spoštovanja, spravljivega upoštevanja različnosti in pravico do ugovora. Zahteva pa tudi mnogo prijateljske naklonjenosti in ne maščevalnih dejanj, predvsem pa veliko prizadevanj za uspešno napredovanje".
Plebiscit leta 1990 je bil dejanje h katerega uspehu je prispevala skoraj celota slovenskih državljanov. Na to dejanje smo lahko ponosni, kot smo ponosni na čas, ki je plebiscitni odločitvi neposredno sledil. Brez zadrege lahko izrazimo priznanje vsem, ki so v takratnih dogodkih bili na odgovornih položajih in so s svojim razumom, odločnostjo, pogumom in hrabrostjo uresničevali želje svojega naroda. "Ob slovesnosti k prazniku naše samostojnosti in enotnosti ohranimo te želje, ob vseh problemih sedanjosti in prihodnosti, brez nepotrebnega razdvajanja in pesimizma", je dejal Klavora
Erjavec in Mate sprejela svojce padlih v vojni za Slovenijo
Minister za obrambo Karl Erjavec je na tradicionalnem srečanju otrok, žena in staršev padlih pripadnikov Teritorialne obrambe in ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev vojne za Slovenijo letošnje leto označil za posebno, saj obeležujemo 15. obletnico samostojnosti in suverenosti Slovenije. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate pa je ob tej priložnosti izpostavil pomembnost tega, da mladim generacijam predstavimo, kako je nastala ta država in zakaj so se ljudje borili. Poudaril je še, da poskuša država otrokom padlih čim bolj pomagati.
Hči padlega vojaka Jasmina Volan je srečanja pohvalila, saj se je na ta način med svojci stkalo tesno prijateljstvo in so postali kot družina. "Prav tako pa nam s tem dajo vedeti, da nas imajo še vedno nekje v mislih," je še dodala. A srečanja niso pozitivna za vse. Kot pravi sin padlega vojaka Tomaž Mrlak, so taka srečanja nekaj, kar zbudi najslabše občutke, ker te spomnijo tistih najhujših trenutkov, kot je prvi božič brez očeta in podobno.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.