Direktor Panvite: Meso ni prišlo iz sporne klavnice in je neoporečno

Kot je prvi poročal Planet TV, je 15 ton mesa, ki prihaja iz Poljske, v skladiščih podjetja Panvita v Gornji Radgoni. Za oddajo 24UR ZVEČER je spregovoril izvršni direktor Panvite Toni Balažič in zatrdil, da meso ne prihaja iz sporne klavnice.

Balažič: Meso smo kupili od uglednega danskega dobavitelja

"To meso ni prišlo iz sporne klavnice in mi smo inšpekciji že dostavili vse potrebne dokumente, do nivoja ušesnih številk živali, ki to dokazujejo. Pridobili smo tudi laboratorijske analize, ki potrjujejo, da to meso ni sporno. Kljub temu pa je prejšnji četrtek inšpekcija iz preventive, ker meso prihaja iz tistega dela Poljske, vzela par vzorcev in jih dala v testiranje. To meso je v karanteni, niti kilograma tega ni bilo uporabljenega," zagotavlja Balažič.

Dodaja še, da so meso kupili od uglednega danskega dobavitelja, ki ima vse certifikate, ter da verjamejo, da je z mesom vse v redu in ni v nikakršni obliki končalo na trgu.

Naši viri so sicer dejali, da je meso v skladišče Panvite prišlo iz Poljske, verjetno že pred novim letom in torej sploh ne sodi med 15 ton mesa, ki je pod drobnogledom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

'Država naj predpiše pogoje za jasno razvidnost porekla uvoženega mesa'

Kot je znano, je ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec zagotovila, da po zadnjih podatkih v Sloveniji ni spornega mesa iz poljske klavnice. Se je pa oglasila Zadružna zveza Slovenije, ki državo poziva naj javno objavi imena uvoznikov, da bodo ljudje vedeli, kaj jedo.

Trenutno namreč potrošniki ne vemo, še posebno pri mesnih izdelkih, od kod prihaja meso in kje je bila žival zaklana. Edino, kar potrošnik razbere iz deklaracije, je država proizvodnje. Državljani imamo zato po mnenju zveze pravico vedeti, čigavo meso se znajde na naših krožnikih.

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze pravi, da naj se "postavi predpise, pogoje, kjer bi bilo jasno razvidno poreklo, od kod tisto blago izhaja in seveda, da se razkrijejo tisti, ki uvažajo. Zakaj bi bila to neka skrivnost? Če nekdo pošteno uvaža, naj se ga na nekem seznamu napiše, da se ve."

"V Sloveniji ni ugotovljenega spornega mesa. Mi vzorčimo in v kolikor bo karkoli spornega in ugotovljenega, da nekaj ni primerno za prehrano ljudi, bomo seveda tudi takrat na razpolago za podatke o tem, kje je bilo kaj najdeno," pa zagotavlja direktor UVHVVR Janez Posedi in dodaja: "Dokler pa obstaja nek sum in dokler ni razčiščeno, da je kaj spornega, pa za ta čas nimamo namena komunicirati drugega kot to, da delamo na tem."

'Za to ceno nihče ne more proizvesti mesa, niti v Sloveniji niti kje drugje'

Člani Zadružne zveze že dalj časa opozarjajo tudi na problematiko uvoza cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih, o čemer je v teh dneh veliko govora.

Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev in v večini meso, označeno s shemo izbrana kakovost Slovenije, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila.

Pri tem opozarjajo še, da se v javnih zavodih zato bolni, otroci, ostareli in šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti. Predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja naročanje, popravi in uredi tako, da bo imela prednost kakovost in ne cena.

"Morate vedeti, da za to ceno nihče ne more proizvesti mesa, niti v Sloveniji niti kje drugje. Tako da je tisto, kar je po takšni ceni uvoženo, zagotovo sporne kvalitete. Ne vem, zaradi česa, ampak prav gotovo tu nekaj ni bilo v redu, kajti po takšni ceni tudi kmet v Avstriji ali Nemčiji ne more proizvesti mesa," trdi Vrisk. 

Ministrica Pivčeva pa odgovarja: "Naša zakonodaja glede javnega naročanja ni takšna, da daje zgolj prednost najnižji ceni. Se pravi, poudarjeno je, da se izbira najugodnejši ponudnik. Najugodnejši ponudnik pa ni nujno najcenejši ponudnik."

Raspor: Napake delamo vsi, obsojam pa tiste, ki to delajo namerno

V treh tednih bodo znani tudi rezultati analiz, ali je domnevno sporno meso pri nas vsebovalo kakršna koli tveganja za človeško zdravje.

To, kar se je dogajalo v eni izmed klavnic na Poljskem, kjer so klali bolne krave, njihovo meso pa prodajali kot zdravo, je zavržno in obsojanja vredno dejanje, je jasen strokovnjak za varnost živil Peter Raspor, ki je dolga leta o tem predaval tudi na Biotehniški fakulteti.

"Obsojam tiste, ki delajo zlorabe. Napake delamo vsi, napake se dogajajo, hudo pa je, ko ljudje to začno delati namerno," pravi Raspor.

Meso krav, ki so na posnetkih vidno bolne, bi lahko bilo okuženo z marsičem, s čem točno, pa v tem trenutku ne more povedati nihče: "Mikrotoksini, aflatoksini so za človeka izredno nevarni, izzovejo raka, to so nevarne snovi. V akutnih fazah se lahko zastrupiš in lahko umreš. Nekatere od teh snovi so izredno nevarne."

'V takem mesu se lahko nahajajo bakterije, ki povzročajo drisko, bruhanje, ...'

Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja: "Teroretično se lahko v takšnem mesu nahajajo nekatere bakterije, ki lahko povzročajo prebavne težave, drisko, bruhanje, slabo počutje. V takšnem mesu so lahko prisotne salmonele, escherichia coli, lahko so stafilokoki, brucele, klostridiji."

Meso bi lahko vsebovalo tudi ostanke antibiotkov, hormonov in protivnetnih zdravil. Večino teh snovi sicer lahko uničimo s termično obdelavo, ne pa vseh. Nekateri toksini lahko tudi potem še vedno škodijo našemu zdravju.

"Najbolj značilni so recimo toksini bakterije stafilokok, ki jih s toploto ne moremo uničiti. Ta toksin lahko povzroča kratkotrajno slabost, ki se lahko pojavi dokaj hitro po zaužitju," dodaja Grilčeva.

Meso je izjemno občutljivo, zato moramo z njim ravnati previdno. Preden ga zaužijemo, ga je treba dobro termično obdelati, v primeru da pripravljamo jed iz surovega ali na pol surovega mesa, je tveganje za okužbo seveda večje.