31. maja 1988 so pripadniki nekdanje Službe državne varnosti in obveščevalne službe jugoslovanske vojske priprli nekdanjega komentatorja tednika Mladina Janeza Janšo in častnika jugoslovanske armade Ivana Borštnerja. Ta je namreč javnosti posredoval tajni ukaz o stopnjevanju bojne pripravljenosti jugoslovanske vojske v Sloveniji, o katerem so pisali novinarji Mladine.
Štiri dni kasneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Davida Tasiča, obtožen pa je bil tudi urednik Mladine Franci Zavrl.
Kosilo ob obletnici aretacij
Janša, Borštner, Tasič in Zavrl so se v spomin na obletnico začetka afere JBTZ sestali v Klubu Nove revije. Janša je bil presenečen nad današnjo veliko medijsko pozornostjo, saj dosedanje obletnice (četverica se namreč sreča vsako leto) po njegovih besedah niso bile deležne takšnega interesa novinarjev. Predsednik SDS je dodal, da je z nekaterimi stvarmi v državi po 15 letih zadovoljen, najbolj pa ga moti demokratično neravnotežje, saj vsaj v politični sferi v Sloveniji nimajo vsi enakih možnosti.
Začetek gibanja proti pregonu četverice
Po prvih aretacijah so v uredništvu Mladine 3. junija 1988 ustanovili odbor za varstvo pravic Janeza Janše. Slednji je kasneje prerasel v odbor za varstvo človekovih pravic, ki mu je predsedoval Igor Bavčar. Vojaški tožilec je 30. junija proti četverici vložil obtožnico in predlagal, da se za Janšo, Borštnerja in Tasiča podaljša pripor do konca sojenja, znanega tudi pod imenom proces proti četverici. Bavčarjev odbor je pred obsodbo četverice organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Metelkovi v Ljubljani. Državljani so med drugim protestirali proti postopku v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem.
Množični protesti zametek demokratičnih sprememb
Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Zavrla (branil se je s prostosti) in Janšo na poldrugo leto zapora, Tasiča pa na pet mesecev. Sredi oktobra 1988 je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiču pa zvišalo kazen na 10 mesecev zapora. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasiča in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.
Proces je imel tudi širše politične implikacije, saj je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij, med drugim Slovenske demokratične zveze in Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice SDS. Skupaj s Slovensko kmečko zvezo, Slovenskimi krščanskimi demokrati, Zelenimi Slovenije in Liberalno stranko so oblikovali koalicijo Demos, ki je zmagala na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 in bila glavna pobudnica osamosvojitve Slovenije.
