Predsednik vlade je poudaril, da so določeni ukrepi že bili sprejeti, bilo je denimo nakazanih prvih deset milijonov evrov pomoči na Rdeči križ in Karitas za prvo pomoč, omenil je tudi nadomestne gradnje. "Razmišljamo, da bi za tiste, ki so izgubili streho nad glavo, organizirali gradnjo novih hiš, občina bi zagotovila zemljišča, jih komunalno opremila, potem pa bi država postavila objekte tam, kjer so ljudje izgubili streho nad glavo," je pojasnil. Golob je pojasnil, da bi se lotili gradnje tipiziranih montažnih hiš, podobno kot ob popotresni obnovi v nekdanji Jugoslaviji. Želijo namreč maksimalno skrajšati roke, kako priti do nadomestne hiše.
Poleg tega je poudaril, da bo letošnji 14. avgust označen kot dan solidarnosti, verjetno tudi dela prost dan, saj, kot je povedal Golob, želijo, da se na ta dan ljudje dejansko posvetimo čiščenju ne samo svojega doma, ampak da pomagamo tudi znancem in sosedom. "Želimo si, da Slovenije zaključi praznike v duhu solidarnosti."
Golob je ljudi pozval, da škodo čim prej prijavijo občinskim komisijam, saj prav oni vedo, kdo je najbolj upravičen, poznajo stanje na terenu in vedo, kakšna je škoda. "V komisijah sedijo predstavniki Centra za socialno delo in humanitarnih organizacij, skupaj bodo presojali, komu pripada kolikšno povračilo škode," je poudaril. Vlada pa je zagotovila prvih deset milijonov evrov, če bo potrebno in ko bo potrebno, pa bo zagotovila dodatna in verjetno večja sredstva, je dodal. "Ta mehanizem deluje, to se ne bo štelo v dohodnino, to bo neto prispevek vlade iz proračuna za pomoč ljudem."
"Dohitele so nas podnebne spremembe"
Opozoril pa je tudi na podnebne spremembe, ki so nas zdaj ujele, in kot je dejal, ne bodo ponehale, "mi se moramo pripraviti na to, da bomo v Sloveniji še imeli takšne izzive in tudi naravne katastrofe". Poudaril je, da moramo temu prilagoditi vse, moramo začeti čistiti vodotoke, bolje graditi, tudi bolj protipotresno. "Žal se moramo pripraviti na to, da nam vreme ne bo več tako naklonjeno, kot nam je bilo v preteklosti."
Realizirani bodo tudi protipoplavni projekti, vendar to se ne more zgoditi čez noč. "Kdor misli, da lahko v enem letu reši vse to, kar je bilo 30 let zanemarjeno, laže ljudem," je bil oster premier. "Jaz ne bom lagal ljudem, protipoplavni ukrepi bodo trajali, preden se do konca izvedejo."
Poudaril je, da je pomembno, da se okrepijo nasipi, nekateri so že bolj šibki, recimo na Muri, in da se očistijo struge vodotokov, ki so zdaj žal zasute s kamenjem. "Primarno moramo to očistiti, da sprostimo struge, da bodo zmožne odvajati vodo, ko bo jeseni prišlo deževje," je dejal.
Seveda pa je ta katastrofa enormna, kar je potrdil tudi premier. "Ta katastrofa je tako velika, da je veliko vprašanje, ali bomo kljub vsemu denarju, naporu in mehanizaciji uspeli pravočasno vse narediti. Ne, ker ne bi želeli ali se ne bi zavedali, ampak zato, ker je to katastrofa takih razsežnosti."
"Stroška bo več milijard, kaj takega si ni nihče predstavljal"
Vendar, kot je dodal, je dobra novica, da nismo sami. "Tudi iz tujine prihaja točno taka pomoč, kot smo zanjo zaprosili, težka mehanizacija skupaj z ekipami. To je primer solidarnosti, ki smo ga sprožili." Treba se je namreč zavedati, da je več sto mostov izginilo čez noč, ti mostovi pa ne morejo biti vzpostavljeni takoj. "Najprej je treba zagotoviti prevoznost in dostop do ljudi, istočasno pa se mora po teh poteh vleči elektrika in telekomunikacija. Ta del sicer zdaj zelo dobro poteka pod okriljem Civilne zaščite," je pojasnil. Nato sledi vzpostavitev bivalnih razmer, se pravi, zdravstvena oskrba, domovi, prehrana in voda. V naslednji fazi pa pridejo na vrsto nujni ukrepi glede sanacije vodotokov ter hkrati vzpostavljanje cest in mostov. "Prizadetih je 147 občin, z občinskimi združenji pa se bomo dogovorili, kako bomo koordinirali vse to, da bi ljudje čim prej normalno zaživeli."
Kako naj ravnajo delavci: odstranjevanje posledic škode ali odhod v službo?
Premier je pojasnil, da gre vlada v smeri spremembe zakonodaje, in sicer bodo dopolnili zakon o odpravi posledic naravnih nesreč z dvema ukrepoma. Prvi bo ukrep višje sile nezmožnosti prihoda na delo, ko nekdo zaradi naravne nesreče ne more priti delo, kjer bo delavec upravičen do prispevka države v višini 80 odstotkov, drugi bo pa instrument čakanja na delo, takrat ko delavca napoti delodajalec. Tudi pri tem ukrepu bo država sofinancirala 80 odstotkov njegove plače. "Želimo zadržati delovna mesta v podjetjih in hkrati omogočiti ljudem, da so doma in gradijo svoj dom."
Na obisk prihaja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen
"Von der Leynova se je odzvala takoj, želi pokazati, da sočustvuje z nami in da bo do nas prispela finančna pomoč," je pojasnil premier. Dodal je, da bodo pogovori šli v več smeri, tudi o tem, kakšno finančno pomoč lahko pričakujemo, se bo pa predsednica Evropske komisije s helikopterjem zapeljala tudi do Črne na Koroškem, da se sama prepriča, kako velike razsežnosti je ta katastrofa pustila v Sloveniji.
