
Prvopodpisani na državljanski pobudi "Nekaj je treba storiti" Barbara Brezigar, Vasko Simonitti in Drago Demšar so predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju danes predstavili ter "v hrambo in premislek" izročili omenjeno pobudo in seznam podpisnikov, obenem pa izrazili pričakovanje, da se bo "o tej zadevi v državnem zboru tudi razpravljalo". Pobudo, ki so jo prvopodpisani prvič predstavili že sredi februarja, je najprej podpisalo 89 somišljenikov, kasneje pa še več kot 13.300 državljanov, je povedala Barbara Brezigar in poudarila, da pri tem ne gre za zahteve, temveč za predloge. Pahor je ob sprejemu pobude dejal, da se do podobnih pobud, deklaracij in peticij načeloma ne opredeljuje in da bo enako storil tudi tokrat. Glede razprave, ki jo podpisniki pričakujejo v DZ pa je dejal, da je o vseh takšnih vprašanjih - "ne glede na to, kaj si sprva o njih mislimo" - vredno razpravljati in da bo pobudo vsem poslancem posredoval še danes.

Kot je dejala Brezigarjeva, je omenjena pobuda nadaljevanje nekaterih pobud iz preteklih let, kot je bila na primer pobuda Ura evropske resnice. Z njo so po njenih besedah seznanili tudi tuje veleposlanike v Sloveniji in večji del veleposlanikov držav članic Evropske unije je pobudo tudi sprejel in jo "pokomentiral". Med predlogi iz pobude je nekdanja predsedniška kandidatka Pahorja v predstavitvi vsebine pobude opozorila zlasti na problem pluralnosti medijev, pri tem pa tudi na domnevne težave tednika Mag, katerega obstoj naj bi bil ogrožen.

Avtorji omenjene pobude, prvič predstavljene že februarja, v njej navajajo šest predlogov, z izpolnitvijo katerih naj bi omogočili vsestransko informiranje javnosti in nadzor nad politično oblastjo: ustanovitev sklada za pluralizacijo medijev ter neodvisnega in nevladnega dnevnika, popolno neodvisnost nacionalne RTV oziroma njeno reorganizacijo v dejanski javni zavod; odstop predsednika RTVS, in s spremenjenim zakonom o javni RTV zagotovitev takšne sestave sveta, ki bo upravljal zavod dejansko v interesu javnosti; navzočnost opozicije v nadzornih odborih državnih kapitalskih skladov in podjetij; odpravo imenovanj v javni upravi po izključno strankarskih političnih merilih in pravično delitev premoženja nekdanjih družbenopolitičnih organizacij med vse parlamentarne stranke.
K podpisu pobude bodo povabili tudi varuha človekovih pravic, pobudo pa bodo nato predali še premieru Ropu in predsedniku države.