1200 smrti na leto: 'Kjer je dim, je tudi pljučni rak'

Dr. Martina Vrankar, dr. med., zdravnica in vodja strokovne skupine Državnega programa za obvladovanje raka (DPOR) za pljučnega raka, poudarja, da se število obolelih med ženskami v zadnjem desetletju vztrajno povečuje, kar pripisuje zamiku v porastu kajenja med ženskami, ki se je začel pred tremi desetletji. "Pljučni rak ostaja eden najpogostejših in najnevarnejših rakov v Sloveniji, saj vsak peti primer smrti zaradi raka povzroči prav ta bolezen. Zaradi pljučnega raka vsako leto umre kar 1200 ljudi, pri čemer je zgodnje odkrivanje ključnega pomena za uspešno zdravljenje. Medtem ko se pojavnost pljučnega raka pri moških v zadnjih treh desetletjih bistveno ne spreminja, število obolelih žensk vztrajno narašča – trenutno na leto zboli več kot 600 žensk, pri čemer se pričakuje, da bo incidenca še naprej rasla." 

Žal raka pljuč še vedno odkrijejo v zgodnjih fazah le pri približno 20 odstotkih bolnikov, ki imajo v teh primerih 60-odstotno petletno preživetje, medtem ko pri metastatskem raku preživetje pade pod pet odstotkov.

Zdravnica opozarja, da je glavni dejavnik tveganja za pljučnega raka še vedno kajenje. Kar 85 odstotkov primerov pljučnega raka je povezanih s kajenjem, zato je preventiva, predvsem zmanjšanje ali opustitev kajenja, še vedno najbolj učinkovita zaščita pred to zahrbtno boleznijo.

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije se že vrsto let zavzema za ozaveščanje javnosti o odgovornosti za zdravje in za podporo bolnikom. Predsednica društva Ana Žličar poudarja, da je poslanstvo DOBS pomoč bolnikom v času njihove največje stiske tako v obdobju soočanja z diagnozo kot tudi pri okrevanju. Pomembno je, da imajo bolniki v času zdravljenja nekoga, ki jih razume in podpira. 

Faik Ajdarović, tudi član DOBS, ki je bil diagnosticiran s pljučnim rakom pri 59 letih, po več kot dveh desetletjih kajenja svojo izkušnjo deli kot opozorilo o nevarnosti te bolezni. Diagnoza je bila postavljena prepozno, bolezen pa je že močno napredovala. Ajdarović opozarja, da je redna kontrola po okrevanju ključna, saj se pljučni rak lahko ponovi, simptomi pa so lahko subtilni. "Včasih je težko prepoznati resnost simptomov, a takojšnja reakcija in pregled lahko bistveno vplivata na izid zdravljenja," poudarja Ajdarović in spodbuja vse, ki so v dvomih, da poiščejo zdravniško pomoč.

Tudi kantavtor Miki Vlahovič, ki je pred več kot 20 leti prenehal kaditi, danes odkrito govori o svoji izkušnji in motivaciji za opustitev te razvade. Kajenje je opustil, ko je opazil, da mu škoduje, vendar pravi, da odločitev ni bila lahka. S svojo zgodbo želi spodbuditi druge, naj razmislijo o svojem zdravju. "Kadil sem skoraj desetletje, dokler se nisem nekega jutra zavedel, da ta navada resnično škodi mojemu zdravju. Ko sem se enkrat odločil za prenehanje, sem pri tem vztrajal in želim s svojo zgodbo opogumiti druge, da storijo enako. Verjamem, da je prenehanje kajenja lahko težko, vendar je vredno vsakega truda, saj je življenje brez cigaret polnejše in zdravo," pravi.