Primer delavca, ki ga je avtoprevoznik Fijavž zaprl v sobo in ga s fizično grožnjo silil, naj mu izroči mobilni telefon ter podpiše pogodbo o prenehanju delovnega razmerja, ni osamljen in je le vrh ledene gore nepravilnosti, ki se dogajajo v avtoprevozniških podjetjih.
Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so dan po objavi prispevka v oddaji 24UR dobili številne klice voznikov, ki so jim delodajalci grozili, tudi s smrtjo. Delavci, ki jih kličejo, pravijo, da imajo dovolj groženj in pritiskov, da tako ne morejo več delati. "Ni me presenetilo. To se že dlje časa dogaja. Ves čas na to opozarjamo. Samo nekdo se je moral opogumiti in to povedati še medijem in javnosti," pravi Boris Perš z ZSSS.
Na ZSSS opozarjajo, da se avtoprevozniki poslužujejo številnih umazanih prijemov. Delavce ogoljufajo finančno, nanje pa se spravijo tudi fizično. "Tako kot naši delodajalci izkoriščajo delavce, me je sram, da sem Slovenec," pravi Perš. Najpogostejše in najlažje tarče so delavci iz BiH in Srbije, ki upajo, da bodo v napredni Sloveniji, dobili zasluženo plačo. Ti ne vedo, kakšne so njihove pravice. Slišijo samo obljubljen znesek, do njega pa nikoli ne pridejo. Na ZSSS jih pozivajo, da naj se pred začetkom dela obrnejo na sindikat, kjer bodo izvedeli vse o svojih pravicah in dolžnostih. Prav tako jim svetujejo, da si pišejo dnevnike oziroma evidence dela. Žal pa ugotavljajo, da delodajalci, ki izvedo, da je delavec stopil v stik s sindikatom, takšnega delavca šikanirajo in mu celo grozijo.
Kako brezbrižni so delavci, govori tudi zgodba delavca, ki je za slovenskega prevoznika vozil na Poljsko. Med počitkom na enem od počivališč ga je kap. Delodajalec ni želel prepeljati njegovega trupla v Slovenijo, ponj je moral brat iz Makedonije, ki si je moral sposoditi denar, da ga je pripeljal v domovino.
Minimalna plača, neredna izplačila, pa še fizične grožnje
Velika večina voznikov tovornjakov ima minimalno plačo. Perš opozarja, da ni kolektivne pogodbe, ki bi ščitile šoferje, prav tako delodajalci prirejajo plačilne liste, v katerih ni navedenih, koliko časa je bil delavec na vožnji v tujini, koliko pripadajočih dnevnic mu je delodajalec izplačal, mnogi delodajalce ne plačujejo zneska za minulo delo. Na prste roke bi se dalo prišteti tiste delodajalce, ki šoferjem plačujejo benificiran stalež, še huje pa je, da si Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtna zbornica Slovenije (OZS) prizadevata, da bi stalež ukinili.
Na ZSSS imajo primer delavca, ki je vozil za tolminsko podjetje in za ves mesec dni dela v tujini dobil okoli 700 evrov plače. Delodajalec mu je izplačal dnevnico v višini 2,5 evra, pa čeprav je v Uradnem listu jasno določeno, kakšni so zneski za dnevnice v posameznih državah. Ti se gibajo od 32 do 64 evrov.
Če bi bila izplačila v skladu s pogodbami in z dogovori, bi moral delavec za cel mesec dela v tujini dobiti okoli 2200 evrov plače, pa je ne, opozarja Perš. Če ima srečo, bo dobil od 1200 do 1600 evrov, večina pa tudi tega zneska nikoli ne vidi. Že v osnovi delodajalci šoferjem mesečno ukradejo 300 do 500 evrov, na vse to pa jim odbijejo še razne stroške obrabe gum, pa kakšno prasko, ki je nastala na odbijaču. Na plačilnem listu, ki ga v roko dobi delavec, pa ni nikjer jasno navedeno, koliko je dobil delavec za delo v tujini, koliko je dobil izplačanih dnevnic, kot tudi ni nikjer navedeno, kaj je mišljeno pod odbitki.
Izkoriščan, pretepen in nezbran za volanom
Delavec, ki dobi denar nakazan na račun, pa čeprav gre za minimalno plačo, je vseeno na boljšem kot tisti, ki svoje plače nikoli ne dočakajo. Malo je namreč delodajalcev, ki svojim voznikom plačujejo redno. Kot pravi Perš, ves čas poslušajo s strani gospodarstva, da je slovenski delavec drag, nihče od njih pa ne pove, da je izkoriščan. "Delavci se najbolj bojijo groženj. Delodajalci grozijo njihovim družinam, takšen šofer pod pritiski pa z glavo ni na cesti, pač pa doma, kjer so težave," pravi Perš.
Več o tem, kako nevarni so vozniki, ki vozijo pod pritiski delodajalcev.
Žal je delodajalcev, ki redno plačujejo svojim voznikom, zelo malo. Eden od teh je Omahen, ki svojim delavcem plačuje od 1800 do 2200 evrov. Kot pravi Perš, pri tem delodajalcu tudi ni nobenih prijav kršitev. Kljub poštenemu plačilu delavcem podjetje uspeva in se širi, pravi Perš. A na drugi strani je veliko preveč podjetij, ki imajo račune odprte v tujini, nanje dobijo nakazan denar, medtem ko imajo v Sloveniji blokirane račune. In ko želi delavec priti do tega denarja, se vse ustavi.
Tu bi morali inšpektorji za delo narediti bistveno več, pravijo na ZSSS. Postopki, ki jih zoper prekrškarja vodi inšpektorat, so predolgi. "Zakonodaja se mora nujno spremeniti," opozarja Perš in navaja nekaj predlogov, ki jih je sindikat predstavil gospodarstvu in vladi. Eden od teh predlogov je, da bi moral biti osnovni finančni vložek v podjetje nekaj časa na računu. Prav tako je že čas, da inšpektorji nehajo zgolj opozarjati prekrškarje in jih oglobijo. Tako predlagajo, da v primeru, če v roku treh mesecev ni izplačil, da inšpektorji obiščejo delodajalca in zahtevajo izplačilo, v nasprotnem primeru pa podjetju prepovedo opravljanje dejavnosti. Po mnenju sindikata, bi morale biti tudi omejitve, ki bi določale, koliko ima lahko nek samostojni podjetnik ali nek d.o.o. Tovornjakov. Predlagajo tudi, da bi zbornica omejila izdajanje licenc. Zdaj namreč delodajalcu licenco za tovornjak izdajo, ne da bi imeli prijavljenega šoferja.
To, kar se je zgodilo pri Fijavžu, ni nekaj novega. Na problematiko šoferjev opozarjajo že vrsto let, a se zadeve ne premaknejo na bolje, pravi Perš. Dokler bodo inšpektorji raje dali 10 opominov, kot pa denarno kazen, se nič ne bo spremenilo. So se pa zadeve nekoliko izboljšale odkar imamo Finančno upravo RS, pravi Perš, a smo še daleč od tega, da ne bi bili "banana republika" oziroma država, kjer se delodajalcu, ki grozi delavcu, ga sili v prekrške in mu ukrade plačo, nič ne zgodi – razen opomina, seveda.
KOMENTARJI (743)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.