V LDS so praznovali 11. obletnico ustanovitve stranke, ki je nastala 12. marca 1994 v Festivalni dvorani na Bledu z združitvijo Liberalno-demokratske stranke Janeza Drnovška, Demokratske stranke Igorja Bavčarja, Socialistične stranke Slovenije Viktorja Žaklja in Zelenih - ekološko socialne stranke Petra Tanciga.
Stranka je na vseh parlamentarnih volitvah po združitvi izboljševala svoj rezultat, po 12 letih na oblasti pa je na oktobrskih parlamentarnih volitvah doživela najslabši rezultat v svoji zgodovini in bo prvič celotni mandat preživela v opoziciji.
V času po oktobrskih volitvah, za katerega je bilo značilno "zdravljenje od šoka" po porazu na volitvah in privajanje na opozicijsko vlogo, so se sicer večkrat pojavile zahteve, da bi moral predsednik LDS Anton Rop zaradi poraza na volitvah odstopiti. Rop tega ni želel storiti, je pa predlagal sklic kongresa na Bledu, na katerem so decembra lani potekale volitve najožjega vodstva stranke.
Rop ponovno na čelu LDS
Rop je bil na volitvah brez protikandidata z veliko večino ponovno izvoljen za predsednika stranke. Na lokalnih volitvah 2006 ga bo spremljala prenovljena podpredsedniška ekipa, ki je od decembra naprej pet- in ne več tri-članska. Za podpredsednike največje opozicijske stranke so bili izvoljeni Zdenka Cerar, Marko Pavliha, Cvetka Zalokar Oražem, Jelko Kacin in Rudolf Moge. Na volitvah podpredsednikov ni bil izvoljen Roman Jakič, ki je bil po kongresu na seji sveta izvoljen za generalnega sekretarja. Še pred podpredsedniškimi volitvami je od kandidature odstopil Tone Anderlič iz protesta proti povečanju števila podpredsedniških mest s tri na pet. Anderlič se je vrnil v vodstvo stranke po seji sveta, na kateri je v tekmi za predsednika tega organa premagal Ropovega favorita Mateja Lahovnika.
Rop uvedel nekaj sprememb statuta
Drugačne volitve generalnega sekretarja so bile uvedene s spremembami statuta, po katerem generalnega sekretarja ne voli več kongres, temveč svet stranke na predlog predsednika. Sprejet je bil tudi Ropov predlog, da lahko svet na predlog predsednika ustanovi vlado v senci. Delegati so bili naklonjeni še kompromisnemu predlogu o manjši razširitvi izvršnega odbora z 12 na 15 članov, od katerih jih nekaj predlaga predsednik, izvoli pa svet.
S spremembami statuta si je Rop po skoraj dveh letih vodenja LDS nekoliko utrdil položaj v stranki, ki jo je dolga leta vodil Janez Drnovšek. Kadrovska konsolidacija, kot je Rop označil spremembe v vodstvu stranke, se je končala z volitvami novega izvršnega odbora, generalnega sekretarja in predsednika sveta ter imenovanjem vlade v senci sredi februarja.
LDS je na oktobrskih parlamentarnih volitvah prejela 22,8 odstotka glasov, kar je manj kot leta 1992, ko je njena predhodnica Liberalno-demokratska stranka dobila zaupanje 23,5 odstotka volivcev.
Kako je nastala stranka LDS?
Korenine LDS segajo tudi v nekdanjo mladinsko organizacijo (ZSMS), ki se je pod vodstvom tedanjega predsednika Jožefa Školča po kongresu v Portorožu jeseni 1989 preimenovala v ZSMS-Liberalno stranko, 12. januarja 1990 je bila vpisana v register političnih strank, novembra istega leta pa se je na kongresu v Zagorju ob Savi preimenovala v Liberalno-demokratsko stranko.
Školča je na kongresu v Ljubljani 21. marca 1992 zamenjal Janez Drnovšek, ki je bil mesec dni kasneje izvoljen za predsednika vlade. Premierski položaj je s polletno prekinitvijo leta 2000 obdržal do decembra 2002, ko je bil izvoljen za predsednika republike. Predsednik vlade je po Drnovšku postal Anton Rop, ki je na kongresu februarja 2003 v Celju postal tudi predsednik LDS.
Po združitvenem kongresu omenjenih štirih strank leta 1994 na Bledu in po zmagi na volitvah 1996 (stranka je prejela 27 odstotkov glasov) je drugi kongres Liberalne demokracije Slovenije potekal leta 1998 v Mariboru. Za predsednika je bil znova potrjen Drnovšek, podpredsednika pa sta postala Anton Rop in Igor Bavčar, ki je decembra 2001 napovedal odhod iz aktivne politike in prevzem funkcije predsednika uprave Istrabenza. Tretji, programski kongres, tik pred volitvami leta 2000, je stranka dočakala v opoziciji. Šestmesečni predah v času vladavine Andreja Bajuka je LDS izkoristila za nov programski zalet in na kongresu v Cankarjevem domu sprejela nove programske iniciative, strnjene v Desetih korakih naprej. LDS je nato na parlamentarnih volitvah leta 2000 zmagala z najboljšim rezultatom v svoji zgodovini (36,3 odstotka).
Januarja 2002 je bil Drnovšek na kongresu v Portorožu ponovno izvoljen za predsednika LDS, podpredsedniški mesti pa sta pripadli Antonu Ropu in vodji poslanske skupine Tonetu Anderliču. Slednji je podpredsedniško mesto zadržal tudi po kongresu v Celju februarja 2003, podpredsednika pa sta postala še Slavko Gaber in Majda Širca. Lokalni odbori so sicer Drnovšku na kongresu v Portorožu "pokazali zobe", saj so ključno pripomogli k izvolitvi Petra Jamnikarja za generalnega sekretarja. Jamnikar je na volitvah premagal favorita vodstva stranke Bogdana Biščaka, ki je bil junija 2003 imenovan za izvršnega direktorja LDS, s tem pa je funkcija generalnega sekretarja postala bolj organizacijsko-tehnična. Biščak se je lani po kongresu na Bledu umaknil iz aktivne politike, še pred tem pa je politiko zapustil dolgoletni ključni mož LDS Gregor Golobič, ki je tik pred oktobrskimi volitvami odstopil s položaja predsednika sveta.
Aktualno vodstvo LDS ima sicer le dveletni mandat
Šlo je pravzaprav za nadomestne volitve, ker je pet vodilnih funkcionarjev na kongresu na Bledu odstopilo. V skladu s statutom bi lahko sicer funkcije opravljali le do januarja 2006, saj bi se takrat iztekel mandat svetu stranke in s tem tudi vsem organom LDS. Zato so delegati sprejeli predlog sprememb statuta, ki v prehodnih določbah predvideva, da se mandat svetu podaljša do lokalnih volitev 2006, takoj po njih pa bodo tudi v luči volilnih rezultatov organizirali kongres in ocenili delo vodstva stranke, izvoljenega na Bledu. Tako bodo imeli člani LDS po lokalnih volitvah 2006 priložnost za razmislek o tem, ali je Antonu Ropu stranko uspelo "dvigniti z dna".
