Za izbrisane bo treba plačati po 20.000 evrov nematerialne škode

Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji potrdilo sodbo iz leta 2010, ko je ugotovilo, da je Slovenija omenjenim posameznikom kršila pravice. Obenem pa je ugotovilo kršitev še enega člena iz konvencije o človekovih pravicah. Slovenski vladi je naložilo, naj v letu dni pripravi sistem odškodnin za izbrisane.

Primer je pred omenjenim sodiščem zaradi izbrisa leta 2006 zoper Slovenijo sprožilo 11 posameznikov, ki so menili, da jim država ni v zadostni meri popravila krivic, storjenih z izbrisom leta 1992.

Hkrati je razsodilo, da je Slovenija dolžna za nepremoženjsko škodo izplačati po 20.000 evrov Mustafi Kuriću, Ani Mezga, Tripunu Ristanoviću, Aliju Berishi, Ilfanu Sadiku Ademiju in Zoranu Miniću, vsem tožnikom pa skupno 30.000 evrov za stroške postopka. Odločitev o vprašanju premoženjske škode bo sodišče prihranilo za poznejši datum, je še zapisano v razsodbi.

Oktobra 2010 je Slovenija zoper takšno odločitev vložila zahtevo za vnovično obravnavo pred velikim senatom, ki je drugostopenjski organ evropskega sodišča. Sodišče je zadevo sprejelo in julija lani razpisalo javno obravnavo pred velikim senatom, na kateri je Slovenija poskušala dokazati, da je za izvršitev odločbe ustavnega sodišča sprejela ustrezno zakonodajo, sodišče pa je sodbo o tem izreklo danes popoldne.

V njej je potrdilo že izrečeno sodbo o kršitvi pravice do varstva zasebnega in družinskega življenja ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Hkrati je razsodilo, da se ne poraja posebno vprašanje o morebitni kršitvi 14. člena konvencije, ki govori o prepovedi diskriminacije. Danes pa je sodišče odločilo, da je prišlo tudi do kršitve tega člena konvencije.

Evropsko sodišče je slovenski vladi tudi naložilo, naj v letu dni pripravi sistem odškodnin za izbrisane v Sloveniji. Sodišče v tem času podobnih vlog, ki so prispele na sodišče, ne bo obravnavalo, je še zapisano v razsodbi.

Tožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice so vložili Mustafa Kurić (nima nobenega državljanstva), Velimir Dabetić (nima nobenega državljanstva), Ana Mezga (hrvaška državljanka), Tripun Ristanović (srbski državljan), Ljubenka Ristanović (srbska državljanka), Ali Berisha (srbski državljan), Zoran Minić (srbski državljan) in Ilfan Sadik Ademi (makedonski državljan). Hkrati so z njimi pritožbo vložili še trije, med njimi tudi hrvaški državljan Milan Makuc, ki je leta 2008 umrl.

Varuhinja pričakovala takšno razsodbo

Na razsodbo se je odzvala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Ocenila je, da je sodba po mnenju vseh varuhov, tudi njenih predhodnikov, pričakovana, saj se je to področje obravnavalo v času mandatov vseh treh varuhov. "Sodba, takšna kot je, je bila pričakovana, saj se je o njej že dalj časa govorilo v evropskih krogih, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami," je povedala in dodala, da države pričakujejo, da bo Slovenija tokrat upoštevala tako sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice kot tudi že prejšnje sodbe našega ustavnega sodišča.

Kresalova upa, da bo vlada spoštovala razsodbo

Prejšnja ministrica za notranje zadeve je na svoji spletni strani zapisala, da je treba sodbo spoštovati. "V mojem mandatu smo sprejeli zakon, ki je uredil status izbrisanim. Ureditev tega vprašanja je bil prvi in najtežji korak pri reševanju problema izbrisanih, ki se je znašel tako v postopku interpelacije kot v postopku predreferendumske ustavne presoje," je zapisala. Dodala je, da je z današnjo razsodbo postavljen tudi pravni temelj. Poleg odškodnin po njenih besedah ostajajo odprta tudi druga eksistenčna vprašanja izbrisanih, od socialne varnosti do priložnosti za delo. Poudarila je še, da je vlada, katere članica je bila, v ta namen ustanovila medresorsko komisijo, trenutna vlada pa jo je med prvimi ukinila. "Upam, da to ne bo njena zadnja beseda in da bo nadaljevala, kjer smo v naši vladi končali," je zaključila.

'Zmaga za tisoče tistih, ki jim bo Slovenija morala ponuditi odškodnine'

Druge stranke odločitve sodišča še niso komentirale. Se pa je oglasil odvetnik izbrisanih Matevž Krivic, ki je zapisal, da ta odločitev sodišča ne pomeni le 6 zmagovalcev, ampak da je zmaga za tisoče tistih, ki jim bo Slovenija zdaj sama morala ponuditi odškodnine, če noče, da bi jih za njih določilo evropsko sodišče. Ga pa hkrati tudi zanima, kaj zanimivega bo na to temo zdaj povedala vlada, ko je dobila zvenečo klofuto iz Strasbourga.

Noben postopek do zdaj ni bil pravnomočno končan v korist tožnikov

Po podatkih državnega pravobranilstva so sicer izbrisani do 20. junija letos zaradi škode, ki naj bi jim nastala z izbrisom, zoper državo vložili 179 zahtevkov za odškodnino, od katerih so bili 104 zahtevki vloženi v predhodnem postopku na državno pravobranilstvo, 75 na domača sodišča, dva pa na evropsko sodišče za človekove pravice.

Do zdaj je bilo zaključenih 146 postopkov, v nobenem primeru pa sodni postopek ni bil pravnomočno končan v korist tožnikov. V vseh postopkih sicer pravobranilstvo, tudi po vzoru razsodbe Vrhovnega sodišča RS iz oktobra 2010, vztraja na zastaranju zahtevkov.

Kdo so izbrisani in zakaj?

Izbrisani so tisti državljani nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so v času osamosvojitve že dlje živeli v Sloveniji ali pa so tukaj celo rojeni. V tistem času so ti ljudje v Sloveniji tako delali, plačevali prispevke in bili upravičeni do večine pravic, ki so jih imeli državljani.

Njihovo življenje pa je spremenil eden od osamosvojitvenih zakonov, ki govori o državljanstvu v RS, in zakon o tujcih. Prvi od obeh v 40. členu prebivalcem drugih jugoslovanskih republik omogoča lažje pogoje za pridobitev slovenskega državljanstva. Takšnih ljudi je bilo takrat v Sloveniji približno 200.000.

V 81. členu pa piše, da za tiste, ki prošnje za državljanstvo ne vložijo ali jim je zavrnjena, rok za vložitev prošnje je bil sicer 25. 12. 1991, začnejo veljati določbe Zakona o tujcih. Ti si morajo torej status nato urejati, kot da so v Slovenijo šele vstopili.

26. 2. 1992 je država nato iz registra prebivalcev preprosto izbrisala, ne da bi jih o tem obvestila, približno 18.000 ljudi. Ostali so brez veljavnih osebnih dokumentov in vseh pridobljenih pravic, ker je območje nekdanje države zajela večletna vojna, so se birokratski postopki v teh državah skoraj ustavili, kar je še otežilo urejanje legalizacije bivanja v Sloveniji – urejanje dovoljenja za začasno ali stalno bivanje oziroma izdajo državljanstva.

Dejstvo sicer je, da so izbrisani brez statusa večinoma ostali, ker niso pravočasno vložili vloge za državljanstvo. Razlogov, zakaj tega niso storili, je več. Tisti, ki so se rodili v Sloveniji, so bili prepričani, da so že zato slovenski državljani, spet drugi so želeli ostati državljani drugih republik, a s pravico prebivanja v Sloveniji, nekateri so vlogo vložili, a je bila zavrnjena, mnogi pa pravijo, da sploh niso vedeli, kaj se je zgodilo, dokler jim tega niso povedali v kakšni javni ustanovi, ko je prišlo do birokratskih zapletov. Država teh ljudi o potrebnih postopkih po osamosvojitvi ni obveščala osebno in pisno, ampak preko medijev.