Grosistično podjetje Centromerkur je bilo ustanovljeno leta 1952. S priključitvijo nekaterih manjših podjetij je postalo eno izmed vodilnih grosistov v nekdanji Jugoslaviji.
Podjetje je kmalu po ustanovitvi začelo odpirati številne maloprodajne trgovine. Tako je na Trubarjevi ulici v Ljubljani, kjer je bila prvotno manjša galanterijska trgovina, kmalu nastala ena prvih blagovnic pri nas.
Posodobitev darilnega in dekorativnega programa
Z odprtjem velikih centrov na obrobju mesta in nedokončanimi denacionalizacijskimi postopki je blagovnica Centromerkur, tako kot številne druge trgovine v središču mesta, postavljen pred veliko preizkušnjo. Zato so se odločili, da bodo poiskali nove vsebine in dodatno ponudbo, ki bi Ljubljančane in druge obiskovalce mesta, privabila nazaj v središče mesta.
Glavni pobudnik posodobitve darilnega in galerijskega oddelka blagovnice Centromerkur je podjetje Leon &Co. iz Ankarana, poglavitni dobavitelj Centromerkurjeve ponudbe darilnega in dekorativnega programa. Pohvalijo se lahko z bogato ponudbo darilnih in dekorativnih proizvodov različnih stilov ter s predmeti za obdarovanje, oboje iz številnih evropskih držav, od skandinavskih, do mediteranskih. S Centromerkurjem želijo v prihodnje sodelovati pri ustvarjanju sodobnega trgovinskega oddelka, kjer potrošniki ne bodo le kupovali, marveč bodo, v sklopu ponudbe, lahko prisostvovali tudi privlačnim kulturnim in drugim dogodkom.
100-letnica Urbančeve hiše
Stavba, ki je Ljubljančanom bolj znana kot Centromerkur, se v resnici imenuje Urbančeva hiša, saj je bila to trgovska hiša Felixa Urbanca, ki jo je v letih 1902/03 zgradil graški arhitekt Friedrich Sigmund. Leto dograditve lahko še danes preverite na fasadi. Centromerkur je bila prva ljubljanska veleblagovnica, na kar kaže tudi njena notranjost, ki je menda v originalu zelo spominjala na podobne trgovske stavbe v srednjeevropskih prestolnicah, danes pa je precej predelana. Ko stopimo na Prešernov trg in se ozremo kvišku, zagledamo kip Merkurja – rimskega boga trgovine, po katerem se je hiša pozneje preimenovala.
Urbančeva hiša ni le okras mestu temveč je povzročila tudi nekaj pomislekov glede njenega sloga. Umetnostni zgodovinarji ga pripisujejo nemški secesiji. Oznaka nedvomno drži, kar zadeva zunanjost stavbe, težje pa je to trditi za notranjost. Izjemno razkošno stopnišče veleblagovnice je edinstveno na prostoru nekdanje avstroogrske monarhije in se bolj približuje podobnim rešitvam v Franciji in Belgiji.
