Prva letala, ki jih je dobila novorojena slovenska letalska stotnija, so prišla z tezenskega kolodvora, kjer so mirovali vojaški transporti po razpadu nekdanje skupne države Avstro-Ogrske. Maistrovi borci so v številnih stoječih vagonih našli tudi krilate tovore, ki jim jih je uspelo spraviti na varno, rojstvo slovenskega vojaškega letalstva, novih enot in letov pa se je začelo že leta 1918 v Mariboru. Do nastanka prvih letalskih stotnij so izvidniške polete opravljali pogumni posamezniki, ki so bili tudi očetje novo nastajajočih enot.
V ljubljanski stotniji so se do leta 1919 pripravljali na polete, saj je bilo izvidniško letenje čez Karavanke, sploh v zimskem času, nevarno. Tako so 12. januarja 1919 iz Ljubljane poletela prva letala, ki so odšla na izvidniški, bojni polet na Koroško, za potrebe enot, ki so bile na severni meji. Pri tem so tudi 'mitraljirali' avstrijske enote in ta dan se praznuje kot dan slovenskega vojaškega letalstva.
Slovenci smo se že leta 1918 priključili nastanku Države SHS, ki se je čez en mesec, 1. decembra 1918, združila s Kraljevino Srbijo. Po zatonu boja za severno mejo leta 1919 se je počasi tudi avtonomnost slovenskih letalskih enot degradirala in prehajala pod centralno oblast, ki je bila v novi skupni državi Kraljevini SHS v Beogradu. A slovenski vojaški piloti niso izginili in vse do leta 1991 so pomembno razvijali letalske in taktične sposobnosti v skupnih državah, Kraljevini SHS, Kraljevini Jugoslaviji in pozneje tudi v SFRJ.
Slovenski vojaški piloti so bili med prvimi, ki so se uprli napadu enot sil osi leta 1941, sodelovali v različnih operacijah do konca druge svetovne vojne in tudi v SFRJ. Slovenci so bili na najvišjih položajih v novonastali jugoslovanski vojski. Prva poveljnika jugoslovanskega vojaškega letalstva (JVL) sta bila Slovenca – Franc Pirc in Zdenko Ulepič. Med letalci je tako recimo Vojko Gantar v svoji karieri napredoval vse do poveljnika letalske lovske eskadrilje in glavnega inštruktorja za MiG-21 v Jugoslaviji. Slovenski letalci so bili zelo spoštovani in redno povišani na najvišja mesta v JVL.
MiG-21 oziroma Mikojan-Gurevič je sicer sovjetsko, lovsko, prestrezalno vojaško letalo. Njegov glavni namen je zaščita ozemlja pred napadi tujih letal. Izdelovati so ga začeli v 50. letih prejšnjega stoletja in je bil zelo cenjen. Narejen je za kratke borbene dosege – leti v radiju do 450 kilometrov. "Je torej frontni, ne strategijski lovec. Poleg Sovjetske zveze so letala uporabljali predvsem v vietnamski vojni in vojnah na Bližnjem vzhodu: v Egiptu, Siriji, Iraku. Ker pri nas, v Jugoslaviji, ni bilo vojne, smo jih imeli, če bi nas kdo napadel," je pojasnil Vojko Gantar. Jugoslovansko vojaško letalstvo je sicer imelo približno 250 lovcev MiG-21.
Spodaj si lahko pogledate letala, s katerimi so leteli slovenski vojaški piloti vse do leta 1991, in jih še danes najdete v Sloveniji – večinoma v muzejih. V drugem članku pa o nastanku slovenskega vojaškega letalstva v samostojni Republiki Sloveniji.
F-84 Thunderjet, F-86 Sabre in tudi SOKO 522 so bila letala, s katerimi so leteli številni slovenski piloti, predvsem v prvih desetletjih Jugoslavije.
Veliko ljudi ne ve, da obe letali, F-86 Sabre in SOKO 552, "počivata" na vojaškem delu letališča na Brniku.
Edino reaktivno letalo, s katerim so redno leteli slovenski piloti in ga lahko nad Slovenijo slišite še danes, sta dva SOKO G-2 Galeba, ki pa sta v zasebni lasti .
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.