Slovesnosti se je udeležila množica pripadnikov slovenske manjšine v Italiji ter vrsta uglednih gostov, med njimi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, državni sekretar Črtomir Špacapan, generalna konzulka Slovenije v Trstu Jadranka Šturm Kocjan in ljubljanska županja Danica Simšič, pa tudi podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Roberto Antonione, članica deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Federica Seganti, italijanska poslanca Riccardo Illy in Roberto Damiani ter državnozborski poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia, sicer znan po svojih "protislovenskih" stališčih. Slavnostni nagovor je imel predsednik upravnega sveta SSG Filibert Benedetič, slovenski predsednik Janez Drnovšek pa je na organizatorje naslovil posebno pozdravno pismo, v katerem je izpostavil pomen in vlogo tržaškega slovenskega gledališča.
Organizator je bil Slovensko stalno gledališče (SSG), naslednik nekdanjega Dramatičnega društva, ki je bilo v Trstu ustanovljeno leta 1902. Odprli so tudi razstavo o dejavnosti SSG v obdobju 1945-65, ki jo je pripravil Slovenski gledališki muzej iz Ljubljane ter predstavili fotografski zbornik o delovanju SSG v obdobju 1985-2002 in monografijo o SSG.
Dramatično društvo je bilo ustanovljeno 8. marca 1902 v Trstu z namenom, da oblikuje umetniški repertoar z lastnimi produkcijami gledaliških del. Pomembno prelomnico v zgodovini delovanja društva predstavlja selitev v Narodni dom, zgrajen v začetku 20. stoletja, središče tržaških Slovencev. Delovanje poklicnega gledališča je bilo po medvojnem zastoju obnovljeno leta 1918, a s požigom Narodnega doma julija leta 1920 spet prekinjeno. Leta 1927 pa je fašistična oblast ukinila sploh vsa slovenska društva in organizacije.
Poklicna slovenska gledališka dejavnost v Trstu se je obnovila komaj po II. svetovni vojni, ko je maja 1945 skupaj s partizani vkorakala v Trst tudi igralska skupina. Novo obdobje se je za slovensko tržaško gledališče začelo leta 1964 z odprtjem Kulturnega doma.
