Ministrica za obrambo Andreja Katič ob 100. obletnici preboja pri Kobaridu na soški fronti poudarja, da je obletnica tega dogodka priložnost za premislek o tem, kaj lahko danes naredimo za večje spoštovanje in razumevanje med narodi ter za ohranitev in vzpostavitev miru.
Spomin na 100. obletnico tega velikega vojaškega dogodka je po mnenju ministrice priložnost, da pomislimo, kaj lahko danes naredimo za še večje razumevanje in spoštovanje med različnim narodi, za ohranitev miru ter za vzpostavitev miru na območjih, kjer kljub prizadevanju mednarodne skupnosti še vedno ni dosežen. Hkrati pa mora biti spomin na vojne tudi opomin na to, zakaj je do vojn prišlo in kaj so te prinesle.
"Verjamem, da smo se iz preteklih vojn naučili, kaj vojne prinašajo, koliko žrtev in kako bridke so posledice. Predvsem pa smo spoznali, da je treba morebitna nesoglasja reševati v dialogu in z dobro mislijo. Menim, da smo v nacionalnem odboru za obeleževanje stoletnic svetovne vojne z vrsto dogodkov in drugimi aktivnostmi to humano sporočilo tudi ustrezno prenesli."
Ob 100. obletnici preboja pri Kobaridu so v torek na območjih, kjer je med prvo svetovno vojno tekla soška fronta, pripravili več prireditev.
Vojaki so v strelskih jarkih in kavernah iskali zavetje pred burjo in sovražnikovim ognjem
Po 888 dneh se je na Kras in v Posočje vrnil mir
Pred sto leti, 24. oktobra 1917, so avstro-ogrske sile ob pomoči nemških po skoraj poltretjem letu krvavih bojev na soški fronti sprožile odločilno ofenzivo, ki je prinesla preboj, popoln poraz italijanskih sil in s tem konec soške fronte. Spopad je dobil ime čudež pri Kobaridu, ker snovalci bitke niso pričakovali, da bo tako zelo uspešna.
S prižigom svečk so v torek na izbranih lokacijah prve svetovne vojne in drugih točkah ob nekdanji soški fronti začeli spominski dan na dogodke pred natanko sto leti.
"S preprosto, tiho in spoštljivo gesto se bomo povezani poklonili spominu na vse žrtve prve svetovne vojne. Ko bomo ob istem času na različnih krajih prižgali sveče, se bomo zahvalili za mir, v katerem živimo, in se ponovno zavezali svojemu poslanstvu, ki je s spoštovanjem predstavljati zgodovino, sodelovati in močno krepiti vrednoto miru," so v vabilu k sodelovanju zapisali v Fundaciji poti miru iz Kobarida.
Svečke so prižgali v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Kanalu, na Sabotinu, v Solkanu, pri Boroevićevem spomeniku na Prevali, v Bukovici, Lipi na Krasu, Gorjanskem, Črničah, pri Ruski kapelici pod Vršičem, v Bohinju, Ljubljani na pokopališču Žale, na italijanski strani pa v Oslavju, Redipulji, Foljanu, Tržiču in na pokopališču svete Ane v Trstu.
V spomin na vse matere in žene, ki niso vedele niti za grobove svojih ljubljenih, so ženske iz društva Goričanke in člana Društva Soška fronta prižgali sveče ob Boroevićevem spomeniku na Prevali nad Novo Gorico. "Imeli so žene, matere, sestre, otroke, ki so jih pogrešali. Ne smemo jih pozabiti," je v imenu Goričank povedala Blanka Maraž.
Kot je spomnil član Društva Soška fronta Marko Zavrtanik, je na obeh straneh od Rombona do morja padlo okrog 350.000 vojakov. "Morda jih je umrlo še več. Z avstro-ogrske strani pa ni praktično tu nobenega obeležja, ki bi obeleževalo te hude in žalostne dogodke," je opozoril.
To je eden od razlogov, da so pri društvu decembra lani na Prevali nad Novo Gorico postavili spomenik generalu Boroeviću, poveljniku avstro-ogrskih sil na soški fronti. Zavrtanik je ob tem spomnil, da je Boroević v dveh letih in pol "z zelo skromnimi silami zaustavil kar enajst zelo močnih italijanskih napadov".
Poleg Boroevićevega stola pod Cerjem na Krasu in njegovega nagrobnega spomenika je tako to edini spomenik generalu, ki je sicer dve leti po vojni umrl v revščini. "V spomin in opomin, ne v poveličevanje vojne," je še dodal Zavrtanik.
Pred Kobariškim muzejem in Fundacijo Poti miru v Kobaridu se je ob 16. uri zaključil spominski tek vojakov Budimpešta - Kobarid in pohod po poteh 12. Šlezijske divizije iz Tolmina do Kobarida. Ob tej priložnosti so pripravili kratko spominsko slovesnost z nagovori kobariškega župana Roberta Kavčiča, predstavnika ministrstva za obrambo Sama Bevka, madžarske veleposlanice Szilagyine Batorfi Edit, predstavnika Združenja nemških vojaških gornikov in predstavnika Alpinskega združenja iz Čedada.
Dan se je zaključil s spominsko mašo in koncertom slovenskih in italijanskih pevcev v cerkvi svetega Antona pri italijanski kostnici v Kobaridu.
Čudeža pri Kobaridu pa se spominjajo tudi v sosednji Italiji. Italijanska vojska je obeležila stoto obletnico začetka 12. soške bitke, ki se je v zgodovino zaradi poraza italijanske vojske vpisala tudi kot veliko italijansko ponižanje. Načelnik generalštaba italijanske vojske, general Danilo Errico je pred spomenik na sedežu generalštaba v Rimu položil venec. Na tak način je počastil spomin na vse, ki so padli v 12. soški bitki.
Nad strugo Tolminke se dviga spominska cerkev Svetega Duha v Javorci, posvečena padlim avstro-ogrskim branilcem soške fronte
Poslednja, 12. bitka na soški fronti, je bila hkrati prva ofenziva avstro-ogrske vojske na soški fronti in prva, v kateri je sodelovala z nemško vojsko. Priprave zanjo so začeli že med zadnjo italijansko ofenzivo na fronti, 11. soško bitko. Zavedali so se namreč, da izčrpani možje še ene italijanske ofenzive ne bi zdržali, in so zaprosili za pomoč nemške zaveznike.
Slednji so na pomoč priskočili v prvi vrsti iz bojazni, da bi Avstrija ob morebitnem porazu na soški fronti ponudila premirje.
Avstro-ogrsko-nemške enote so nadaljevale ofenzivo do 16. novembra 1917. Ustavile so se šele na italijanski reki Piavi, kjer so jim Italijani onemogočili napredovanje tudi po zaslugi francoskih in britanskih zaveznikov, ki so jim prišli na pomoč. Po 888 dneh bojevanja je bilo fronte konec, v Posočje in na Kras se je vrnil mir.
Na italijanski strani je med bitko padlo od 10.000 do 13.000 vojakov. Kar 265.000 Italijanov je bilo zajetih in od teh jih je 100.000 umrlo. Tudi na avstro-ogrski strani in nemški strani so bile izgube v 12. soški bitki velike, padlo je okoli 10.000 vojakov.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.