Parlamentarne volitve naj bi potekale 24. aprila letos, uradni datum pa bo znan, ko jih bo razpisal predsednik republike Borut Pahor.
Letošnje volitve bodo nedvomno posebne, saj bodo potekale v povsem drugačnih okoliščinah in razmerah. Epidemija ni namreč pretresla le zdravstvenega sistema, ampak je močno vplivala na politiko, gospodarstvo in stanje v družbi nasploh. Čeprav se vlada sklicuje na številne statistične podatke, ki Sloveniji kažejo zelo dobro, pa sta splošno razpoloženje in nezadovoljstvo prodrla v skoraj vse pore družbe. S tem se sicer spopadajo države po vsem svetu. Prav zato politični analitiki napovedujejo zelo oster predvolilni boj.
Raziskave javnega mnenja kažejo na več kot 60-odstotno nezadovoljstvo z vlado, hkrati pa še vedno med strankami prednjači SDS. KUL-ov četverec brez krmarja bi sicer na volitvah slavil, vendar napovedani vstopi novih akterjev lahko precej spremenijo razmerja. Prihod novih obrazov je nedavno podprl tudi nekdanji predsednik Milan Kučan.
Ob tem seveda najbolj izstopa ime nekdanjega predsednika uprave Gen-i Roberta Goloba. Ta trenutno ne povzroča skrbi samo vladajočim strankam, ampak tudi opoziciji. Nezaupanja ni skrival Marjan Šarec, ki je izjavil, da je bolj naklonjen znanim in preverjenim opcijam. Nezaupljivi so tudi v SD, kjer pravijo, da so prihajajoče volitve prelomne in "predstavljajo plebiscit in začetek družbenega dogovora o drugačni državi". Tanja Fajon je posvarila pred ponovitvijo nekaterih že videnih scenarijev v povezavi z novimi političnimi projekti, ki da so povzročili politične nestabilnosti "ali pa celo vlado Janeza Janše". Pa vendar so kasneje iz stranke sporočili, da se z Golobom nameravajo sestati.
Ta se sicer še ni izjasnil o tem, ali bo ustanovil stranko ali pa se bo priključil kateri od obstoječih. Trenutno je zaposlen z organizacijo javnih tribun.
Iz poslanske skupine stranke SMC, ki se je z združitvijo z zunajparlamentarno GAS preimenovala v Konkretno, v zadnjem mandatu izstopilo več poslancev, podobno usodo pa je doživel tudi DeSUS. Nekateri 'prosti agenti' so našli novo strankarsko zavetje, drugi pa so se podali v ustanavljanje nove stranke. Tako je v sredo na politično prizorišče vstopila stranka LIDE, ki jo bo vodil aktualni predsednik državnega zbora in nekdanji poslanec SMC Igor Zorčič. Stranka naj bi zagovarjala predvsem interese srednjega sloja, do Zorčiča pa so predvsem kritični v KUL, kjer zaenkrat ne skrivajo nenaklonjenosti.
Za prestope v druge stranke sta se zaenkrat neuspešno dogovarjala tudi Janja Sluga, ki s SAB ni našla skupnega jezika in Jurij Lep, ki razmišlja o prestopu v LMŠ, a ga Šarec opozarja, da bo avtobus kmalu zaprl vrata in odpeljal. Stranka SAB se je sicer v preteklih mesecih precej okrepila s prestopniki iz DeSUS. Lani so potrdili, da naj bi v njihove vrste prišlo 250 novih članov iz DeSUSovih lokalnih odborov.
V SAB poudarjajo, da bodo tokratne volitve v DZ prelomne, državljani pa bodo odločali o tem, "ali želijo ohraniti demokratično državo ali naj Slovenija dokončno zdrsne v avtoritarni način vodenja, kjer bodo nadzorni mehanizmi pokorjeni in odpravljeni".
V politiko se vrača tudi nekdanja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je nedavno sestankovala s premierjem Janšo. Nekatere ankete ji celo napovedujejo preboj v parlament. Tja bi lahko prišla tudi Piratska stranka in skupna lista Povežimo Slovenijo, ki poleg Konkretno vključuje še SLS, Zelene Slovenije in Novo ljudsko stranko. Na volitvah naj bi nastopila tudi Stranka zelenih dejanj, ki jo vodi nekdanji minister za okolje Jure Leben in še ena stranka zelene usmeritve, Vesna. Ta svoj ustanovni kongres napoveduje 5. februarja.
Ponovno pa se šepeta o t. i. stranki županov, ki ji je naklonjen kočevski župan Vladimir Prebilič. Kot so sporočili po nenavadnem srečanju v Šentjurju, kjer se je zbralo 57 neodvisnih županov in županj, obstaja želja po večji povezanosti med njimi. O možnostih sodelovanja na parlamentarnih volitvah se za zdaj še niso odločili, a Prebilič tega ne izključuje.
Močna prisotnost civilne družbe in Inštitut 8. marec
Nedvomno pomembno vlogo bo pri mobilizaciji volilnega telesa odigrala tudi civilna družba, kar je pokazal že referendum o vodah in plebiscitarna zmaga nasprotnikov vladnega zakona. Pri tem je pomembno vlogo odigral Inštitut 8. marec, ki je nedavno zagnal kampanjo Gremo volit in napovedal zbiranje podpisov za parlamentarno obravnavo zakona o škodljivih ukrepih oblasti.
Predstavniki inštituta sicer že dalj časa v pogovorih sodelujejo z opozicijskimi strankami. Po srečanju z LMŠ so se sestali tudi z SD. Tanja Fajon je po srečanju z Niko Kovač pozdravila aktivnost civilne družbe, ki krepi prizadevanja za zaustavitev vseh škodljivih ukrepov, ki jih je uzakonila sedanja vlada. Direktorica inštituta pa je napovedala sodelovanje z vsemi strankami KUL in hkrati dodala, da sodelovanje s strankami, ki bodo šle v vlado z SDS in NSi ne pride v poštev. Kot so že večkrat poudarili, ne načrtujejo preoblikovanja v politično stranko in bodo pred volitvami predvsem ozaveščali o škodljivih politikah in nagovarjali k udeležbi.
KOMENTARJI (166)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.