10 let nazaj: eni prižigali sveče, drugi filmsko oropali SKB

"Neznani moški, temnejših las, ostrižen na gobico, s tanjšimi brki, visok približno 180 centimetrov, star okoli 30 let , močnejše postave, govori srbohrvaško, oblečen v jakno sive barve" — s temi besedami so nas deset let nazaj 1. novembra zjutraj presenetili ljubljanski policisti. Na predvečer dneva spomina na mrtve je skupina dobro pripravljenih kriminalcev izvedla največji rop v zgodovini Slovenije — rop SKB banke. Vlomili so v 428 sefov in povzročili za več kot 16 milijonov evrov škode. Desetletje kasneje sta dva storilca v zaporu, eden beži, identiteta dveh sodelujočih pa še vedno ni potrjena.

Zajete vse filmske sestavine: ukraden kombi z nalepkami čistilnega servisa, brzostrelke, oprema za rezanje ključavnic

Tistega mirnega večera je ob 22.32 v Centralni depotni hiši banke SKB na Slovenski cesti v Ljubljani zazvonil telefon. Oseba, ki se je varnostniku predstavila z imenom in priimkom enega od najemnikov sefa, je najavila svoj prihod v trezor. Le osem minut kasneje sta pred vhodna vrata v trezor prišla dva moška. Eden od njiju naj bi bil soobtoženi Radomir Cvijanović, nekdanji varnostnik, ki je še vedno na begu.

Eden od njiju je pozvonil na domofon in se predstavil enako kot prej po telefonu, zaradi česar jima je varnostnik odprl vhodna vrata v predprostor trezorja, kjer je bil kodni čitalec. Moška sta pristopila do kodnega čitalca, eden od njiju pa je vtipkal kodo. In ta je bila pravilna. Vrata v naslednji prostor trezorja so se odprla.

Tedaj sta na plano privlekla brzostrelki in ju uperila v oba varnostnika. Ukazala sta jima, naj se uležeta na trebuh, nato sta ju zvezala s samolepilnim trakom. Kot so v preiskavi ugotovili kriminalisti, je eden od njiju sodeloval pri skrbno načrtovanem ropu in zato tudi vedel, da je orožje plastično. Tedanji varnostnik Sašo Nose je danes za zapahi, sodišče mu je izreklo 14 let zapora in vračilo ukradenega premoženja v višini 1.370.809 evrov.

Roparja sta potem v trezor spustila še preostale storilce, ki so se prej iz Pražakove ulice pripeljali v podzemno garažo z belim kombijem z nalepkami čistilnega servisa. Med temi je bil tudi Dejan Vidmar, ki mu je sodišče po desetih letih mučne preiskave in sojenja prav tako izreklo 14 let zapora.

Izpraznili 428 sefov

Vso potrebno orodje in varilni aparat so tedaj s plastičnima zabojnikoma za smeti na kolesih pripeljali v trezor in onesposobili vse kamere videonadzora. Nato so se lotili izrezovanja ključavnic na vratih sefov. Vdirali so tudi tako, da so vratca odpirali na vzvod s prirejenim kovinskim predmetom. Da nikakor niso mislili oditi z majhnim izkupičkom priča podatek, da so se v prostorih nahajali približno sedem ur. Od skupno 4900 sefov so jih odprli in izpraznili 428, na 29 pa so le pustili znake poskusa vloma.

Ob približno 6. uri so s police v sobi varnostnikov vzeli ključe avtomobila kia sephia, brez vprašanj o tem, kje v garaži je parkiran. Po isti poti so iz prostorov trezorja po ploščadi prišli v garažno hišo do prej omenjenega belega kombija, v katerega so naložili ukradeno. Z obema voziloma so pobegnili.

Varnostniku, ki ni bil vpleten v rop, se je po nekaj minutah le uspelo rešiti in poklicati policijo, nakar je stekla obširna akcija. Ob 7.20 je ljubljanske policiste po telefonu poklical moški in sporočil, da v opuščenem kamnolomu na Orlah gori belo vozilo. Pri pregledu so ugotovili, da je nekdo zažgal kombi, na katerem so bile registrske tablice drugega vozila. Med pregledom ostankov zažganega vozila so ugotovili, da gre za kombi, ukraden 17. ali 18. oktobra s parkirišča na Viču, registrske tablice pa so bile ukradene na območju Domžal. Preiskava je kasneje pokazala, da so pred zažigom svoj roparski plen preložili v drugo vozilo in se z njim tudi odpeljali. Kio so policisti še istega dne našli pod nadvozom avtoceste na Dolenjski cesti v Ljubljani.

Prve aretacije šele dobrih šest let po ropu

Dogodek je dvignil veliko prahu, oglasili so se številni oškodovanci, sistem tovrstnega varovanja se je izkazal za neučinkovitega. Kar je še bolj jezilo javnost, je bilo na videz neučinkovito oziroma zelo dolgotrajno iskanje osumljencev. Noseta in Vidmarja so namreč policisti prijeli po skoraj šestih letih in pol od ropa, 16. marca 2012. Novembra naslednje leto sta sedla na zatožno klop.

Preiskovalci so sicer do Vidmarja prišli prek njegovega znanca. Tega je policija preiskovala zaradi prijave nasilja v družini in pri njem našla okoli 16 kilogramov amfetaminov ter prešo s sledmi kokaina in heroina. Velič je policistom dejal, da so to Vidmarjevi predmeti. Analiza bioloških sledi, najdenih na kraju ropa banke SKB, in sledi s predmetov, najdenih pri njegovem znancu je pokazala ujemanje. Vidmarjevo prisotnost na kraju kaznivega dejanja so namreč dokazovali materialni dokazi, in sicer DNK sledi ter prstni odtis na PVC vrečki, najdeni na kraju dejanja. Ta je po ugotovitvah izvedenca pripadal kazalcu Vidmarjeve leve roke.

Nosetovo krivdo so na sodišču dokazovali z indici. Prvi je bil, da je imel dostop do vseh informacij okoli sefov, hkrati pa ni nobenih dokazov, da bi lahko kdo drug, ki je prav tako imel dostop do informacij, te tudi posredoval. Ključe vozila je spravil na polico sobe za varnostnike, roparji pa so jih le vzeli in ga pri tem niso vprašali, kje ima avtomobil, hkrati pa so vozilo na parkirišču takoj našli, kljub temu da ni imeli sistema za daljinsko zaklepanje. Prav tako sta bila za Noseta obremenilna dva telefonska kontakta s soobtoženim Radomirjem Cvijanovićem.

Vidmar je v preiskavi zatrjeval, da je nedolžen, šele pozneje, na predobravnavnem naroku je predložil odpustno pismo iz neke klinike v Beogradu. S pismom je zatrjeval, da je bil v času ropa na operaciji nosu. Zagovor je po oceni sodišča neprepričljiv, prisotnost na kraju pa dokazuje njegov DNK, so tedaj pojasnili na sodišču.

Zgodba tako imenovanega ropa stoletja je po vseh teh letih tako le deloma zaključena. Le dva od vpletenih bosta po potrditvi sodbe s strani višjega sodišča za rešetkami preživela dolga leta, iskanje preostalih se nadaljuje.