10 let Dore: 'Umrljivost žensk zaradi raka dojke si želimo zmanjšati za do 30 odstotkov'

Osnutki presejalnega programa Dora sicer segajo še pet let pred začetkom delovanja programa, ko je Svet Evrope izdal priporočila državam, naj organizirajo tri državne presejalne programe - zgodnjega odkrivanja raka dojk, predrakavih sprememb in raka na materničnem vratu ter zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki.

Zdravstveni svet je potrdil program Dora leta 2007, leto pozneje pa je program začel delovati. Na začetku so program Dora izvajali na onkološkem inštitutu in z mobilnimi enotami po terenu, po obsežnih širitvah programa v zadnjih treh letih pa je Dora zdaj enakomerno dostopna ženskam v vseh regijah po Sloveniji.

Vodja programa Dora Maksimiljan Kadivec je na današnji novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo, da so končno dosegli cilj širitve Dore po celotni državi. Tako so 11. aprila začeli slikati v okviru Dore še v Splošni bolnišnici Brežice, za ženske iz Bele krajine pa je organizirano slikanje v Zdravstvenem domu Novo mesto.

V program Dora so vsako drugo leto vabljene ženske, stare med 50 in 69 let. V tem času so opravili več kot 300.000 mamografij in pri tem odkrili 2004 rake, katerih ženske večinoma same niso zatipale.

Dore so po Kadivčevih besedah udeležuje povprečno 73 odstotkov vabljenih žensk. Tako jih od 140.000 vabljenih slikajo okoli 100.000 na leto, pet odstotkov jih povabijo na dodatne preiskave.

Za prihodnjih deset let si želijo, da bi zmanjšali umrljivost žensk zaradi raka dojke za med 25 in 30 odstotkov. Ob tem je poudaril, da se od samega začetka strogo držijo evropskih smernic za kontrolo kakovosti, kar pomeni, da so posebne zahteve glede kakovosti in vzdrževanja mamografov, radiološki inženirji morajo izpolnjevati določeno kvoto slikanj, vsak mamografski posnetek pa je dvakrat odčitan.

Pri nas je presejalni program organiziran tako, da žensko, če je treba, takoj povabijo na onkološki inštitut, in ji torej ni treba najprej iti do splošnega zdravnika in se sami organizirati v zdravstvenem sistemu. Če je izvid negativen, za to izve v dveh do treh dneh, če pa jo povabijo na dodatne preglede, pa je že čez nekaj dni obravnavana, in naslednji teden ve, ali bo operirana. Stremijo pa k temu, da vsako žensko operirajo v kvečjemu treh tednih.

To je po besedah strokovnega direktorja onkološkega inštituta Viljema Kovača pomembno zlasti zaradi psihične obremenitve diagnoze za bolnice. Namreč rak dojke v zelo začetni fazi se ne bo razsejal v nekaj tednih.

Sicer pa si v slovenskem združenju za boj proti raku dojk Europa Donna po navedbah Kadivca želijo, da bi razširili starost žensk, ki bi jih vabili v okviru Dore, na med 45 in 75 let. To pomeni, da bi dodatno slikali okoli 50.000 žensk na leto, kar bo po besedah Kadivca zahtevalo znatna denarna sredstva, aparature in strokovne sodelavce. "To je sedaj ideja, ki jo bo treba doreči z ostalimi deležniki, ki sodelujejo v programu," je dodal na današnji novinarski konferenci.

'Ženske v Sloveniji so lahko zelo srečne, saj zdravstveni sistem tu zanje dobro poskrbi'

Članica delovne skupine za razvoj smernic za celostno obravnavo raka dojk pri Evropski komisiji Livia Giordano pa je dejala, da so lahko ženske v Sloveniji zelo srečne, saj živijo v državi, kjer zdravstveni sistem zanje zelo dobro poskrbi. Tako je presenečena, kako je Dora napredovala v zadnjih desetih letih in na kako visoki kakovostni ravni je ta presejalni program.

Naslednje korake, ki jih bo Evropa priporočala na področju presejanja raka dojke, po njenih besedah ni preprosto napovedati. Sedaj se izvaja veliko študij na tem področju, verjetno bodo v prihodnosti nove tehnologije namesto mamografije, premik bo tudi k modelu obravnave, ki bi bil bolj personaliziran in bi se osredotočil na skupine ljudi z družinsko obremenjenostjo z rakom, z večjimi dejavniki tveganja itd.

Na onkološkem inštitutu po besedah Kadivca že imajo nove tehnologije, kot je tomosinteza, s katerimi pa izvajajo nadaljnjo diagnostiko ob sumu na raka dojke. Niso pa še preiskave s tomosintezo del rednega presejanja, saj podaljša čas pregledovanj ter zaradi velikosti in kakovosti slik preveč obremenjuje računalniške sisteme.