Avtor prispevka: Miha Plementaš
Po protokolu namreč kandidata za veleposlanika predlaga zunanji minister, nato ga potrdi vlada, zatem gre kandidatura v presojo Odboru Državnega zbora za zunanjo politiko. Če gre vse gladko, dobi kandidat agrema ali strinjanje države sprejemnice, predsednik države pa podpiše ukaz o imenovanju veleposlanika. Načelo zunanjega ministrstva je, da je "postopek imenovanja veleposlanikov vse do pridobitve soglasja države sprejemnice zaupen. (...) Drugačno ravnanje obremenjuje mednarodni ugled in kredibilnost Slovenije, vpletene države pa postavlja v neprimeren položaj."
Zaupnost pri morebitnem imenovanju Tee Petrin za veleposlanico v Haag, kjer mandat Borisu Frlecu poteče 27. maja letos, torej ne bi bila nič posebnega, če ne bi imena kandidatov za pomembnejša mesta vedno pricurljala v javnost že med procesom. O predlogu za imenovanje Boruta Trekmana za veleposlanika v Bruslju smo na primer izvedeli ob njegovem prihodu na zaslišanje Odbora za zunanjo politiko. Kljub očitkom, da je nestrokoven, njegovega imenovanja niti predlagatelj niti predsednik republike nista nikoli komentirala. Podobno kritizirajo tudi Petrinovo.
Pa tudi sama si manjša ugled z izjavami, ki bi jih lahko le stežka pripisali pristojnemu za državno gospodarstvo.
Morebitnega predloga vlade ni hotel komentirati predsednik parlamentarnega odbora za gospodarstvo Feri Horvat. Na odboru za zunanjo politiko so nam povedali, da predloga še nimajo, če, ga bodo dobili v prihodnjih štirinajstih dneh. Kakorkoli, ob morebitnem imenovanju Petrinove bodo glas verjetno spet povzdignili v Sindikatu slovenskih diplomatov: že dalj časa namreč opozarjajo, da podobna imenovanja niso profesionalna, temveč politična.
