Finska predsednica Tarja Halonen je Drnovška sprejela z najvišjimi državniškimi častmi. Po pogovoru na štiri oči sta se pridružila plenarnim pogovorom slovenske in finske delegacije.
"Prepričana sem, da bo Sloveniji v Evropski uniji šlo dobro, če bo nadaljevala v slogu kot doslej, ko je bila odlična kandidatka za članstvo. Ne smemo pa pozabiti, da unija ne predstavlja celotne Evrope in da Evropa ni ves svet, česar pa se Slovenija zaveda, saj bo npr. prihodnje leto predsedovala OVSE," je dejala finska predsednica Tarja Halonen. Tudi sicer sta predsednika veliko pozornosti namenila prihodnosti EU, kjer imata Slovenija in Finska kot majhni državi veliko skupnih interesov, oba pa sta tudi poudarila, da je potrebno zagotoviti enakopravnost vseh članic povezave.
"Evropska unija mora biti močna zveza enakopravnih držav. Do tega imamo pravico in skupaj bomo delali za to," je dejala Halonenova. Drnovšek je poudaril, da si bo Slovenija kot članica unije vsekakor prizadevala za enakopravnost vseh članic. "Zamisel o dveh kategorijah članic ni sprejemljiva in ni skladna z idejo EU. Prepričan sem tudi, da bomo po vstopu v povezavo dokazali, da ni razlogov za različno obravnavo," je dejal.
Po besedah slovenskega predsednika Ljubljana tudi ni navdušena nad dejstvom, da se je večina članic EU (med njimi je tudi Finska) odločila za uvedbo prehodnih obdobij glede prostega pretoka delovne sile, v katerih bo državljanom novih članic, tudi Slovenije, omejen dostop na njihove trge dela. "V naši državi tega ne razumemo in ne vidimo problema. Iz Slovenije zagotovo ne bo invazije delavcev v države EU, pravzaprav ravno nasprotno. Študije kažejo, da bo Slovenija kot članica EU postala celo uvoznica delovne sile," je opozoril Drnovšek. Izrazil je upanje, da se bodo članice EU odločile za kar najkrajša prehodna obdobja, največ za dve leti.
Drnovšek se je srečal še s finskim premierom Mattijem Vanhanenom. Kot so povedali v slovenski delegaciji, sta največ pozornosti namenila aktualnim vprašanjem, s katerimi se sooča EU. Vanhanen, ki je pred dvema dnevoma obiskal predsedujočo EU Irsko, in Drnovšek sta se strinjala, da se je Dublin dobro lotil izziva, a se zaradi zahtevnih okoliščin sooča s težko nalogo in vprašanje je, ali bo problem ustavne pogodbe rešen še v času irskega predsedovanja.
Oba sogovornika sta obžalovala, ker dogovor o ustavni pogodbi ni bil sprejet, saj se zdaj unija sooča še z vrsto drugih zahtevnih vprašanj, med drugim s finančno perspektivo in v tem okviru s še posebej občutljivo temo kmetijskih subvencij. Drnovšek je ob tem poudaril, da bi bilo vprašanje teh subvencij potrebno rešiti čimprej, saj po njegovem mnenju ni logično, da sredstva za ta namen predstavljajo največjo postavko evropskega proračuna. Sicer je Drnovšek Vanhanenu predstavil tudi s kandidaturo Slovenije za sedež Evropske agencije za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah EU.
Drnovška spremlja tudi številčna delegacija, v kateri so poleg ministrov za zunanje zadeve, gospodarstvo ter šolstvo, znanost in šport tudi predstavniki slovenskega gospodarstva in znanstvenih krogov. Zunanji minister Dimitrij Rupel se bo ob obisku v Helsinkih udeležil konference o evropski varnostni strategiji, na kateri bosta sodelovala tudi visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko EU Javier Solana in finski zunanji minister Erkki Tuomioja. Ministrica za gospodarstvo Tea Petrin bo skupaj z gospodarsko-znanstveno delegacijo obiskala helsinški Tehnično-raziskovalni center ter se udeležila finsko-slovenskega poslovnega srečanja.
Minister za šolstvo znanost in šport Slavko Gaber pa se bo srečal s finsko kolegico Tuuolo Haatainen ter skupaj z znanstveno delegacijo - rektorjem Univerze v Mariboru Ivanom Rozmanom, direktorjem Inštituta Jožef Stefan Vitom Turkom in profesorjem na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Stanetom Pejovnikom - obiskal Finsko akademijo. V četrtek se bo slovenska delegacija na čelu s predsednikom Drnovškom udeležila slovensko-finskega foruma o vlogi znanja in znanosti ter o konkurenčnosti manjših držav.
