Poslanci bodo v poslanske klopi naslednjič sedli 21. oktobra. V trajni mandat pa so imenovali več sodnikov in tri sodnike vrhovnega sodišča. Na predlog sodnega sveta so poslanke in poslanci za vrhovne sodnike imenovali Barbaro Šefer, Andreja Prušo in Aljošo Rupla. Poleg tega so imenovali tri okrajne sodnike, in sicer v Ljubljani Mašo Grgurevič Alčin, v Trbovljah Gregorja Špajzerja ter v Kamniku Marijo Štular Bajželj, na mesto okrožne sodnice na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani Nado Podreberšek, na mesto sodnice za prekrške v Ljubljani pa Marjeto Cotman.
Drugo obravnavo novele zakona o tujcih in zakona o državni meji je DZ opravil v torek; ker v tretji obravnavi ni bilo vloženih dopolnil, je DZ v skladu z novim poslovnikom zakon lahko sprejel še na septembrski seji.
Zakon o tujcih (DZ ga je sprejel s 47 glasovi proti trem) bo odpravil nekatera neskladja osnovnega zakona in jih uskladil z evropskim pravnih redom, pripomogel pa bo tudi k hitrejšemu in učinkovitejšemu poteku postopkov izdaje dovoljenj. Novosti se nanašajo na vstop in nadzor nad prebivanjem tujcev v državi - po novem se bo tako dosledno upoštevalo načelo nevračanja tujca v državo, v kateri bi bil lahko ogrožen. Novela ureja tudi področje vizumske politike, pri čemer gre zlasti za uskladitev viznih režimov s schengenskim pravnim redom in posebne postopke na diplomatskih konzularnih predstavništvih pri izdaji dovoljenj za prebivanje in izdaji vizumov.
Novela zakona o nadzoru državne meje, ki jo je DZ sprejel s 53 glasovi proti trem, bo uskladila področje nadzora državne meje s pravnim redom EU in s pravnim redom schengenske skupine držav. S protokolom k Amsterdamski pogodbi je določeno, da morajo vse bodoče članice EU v celoti prevzeti schengenski pravni red, po katerem lahko vsi - tako državljani držav članic EU kot tudi državljani tretjih držav - prehajajo notranje meje kadarkoli in kjerkoli, brez mejnega nadzora. Določeni so tudi izravnalni ukrepi, kamor sodijo enotna vizna politika, enoten informacijski sistem in intenzivno čezmejno policijsko sodelovanje. Zakonska novela ureja tudi preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj in prekrškov, nedovoljenih prehodov meje ter preprečevanje in odkrivanje nedovoljenih migracij na območju celotne države.
DZ je ratificiral pet mednarodnih sporazumov oziroma pogodb in sicer sporazum med slovenskim in grškim ministrstvom za delo o sodelovanju na področju dela, Garancijsko pogodbo med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko za obveznosti iz kredita ekološko razvojnega sklada RS, Kartagenski protokol o biološki varnosti h konvenciji o biološki raznovrstnosti, sporazum med vladama Slovenije in Kuvajta o vzpodbujanju in medsebojni zaščiti naložb ter sporazum med vladama Slovenije in Italije o prištetju obveznih rezerv surove nafte, polproizvodov in naftnih derivatov.
