Lani 63 samomorov več kot 2020, torej 63 več prizadetih družin

Vsakih 40 sekund nekje na svetu nekdo umre zaradi samomora. Vsakih 40 sekund! 

Samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem in preprečevanje samomora je naloga celotne družbe, vseh nas. Svetovni dan preprečevanja samomora obeležujemo 10. septembra, že drugič zapored pa poteka pod geslom Ustvarjajmo upanje z dejanji. "Geslo je usmerjeno v povečanje zaupanja in zavedanja vsakega izmed nas, da lahko tudi naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje. In rešijo življenje," so v sporočilu za javnost zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Lani je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 432 oseb, od tega je bilo 338 moških in 94 žensk. "Pozitivno je to, da smo v preteklih dveh desetletjih zabeležili znaten padec števila smrti zaradi samomora v Sloveniji, so pa med posameznimi leti še vedno precejšnja odstopanja. Lansko leto je bilo žal slabo, zabeležili smo porast samomorov, saj je umrlo 63 oseb več kot leto pred tem," je na petkovi konferenci poudarila doc. dr. Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kar je eden izmed večjih porastov v zadnjih desetih letih.

"Samomorilnost ni bolezen, je oblika obnašanja, na katerega vpliva več razlogov in kompleksnih dejavnikov," pa opozarja eden od govorcev na novinarski konferenci, vodja UP IAM Slovenskega centra za raziskovanje samomora, prof. Diego De Leo, ki izpostavlja, da je stanje v Sloveniji glede števila samomorov zaskrbljujoče. "Vsakdo od nas se lahko tekom svojega življenja znajde v situaciji, ko bo v tako hudi stiski, da se mu bo samomor lahko zdel kot najboljša in najhitrejša rešitev," opozarja De Leo in dodaja, da je zato ključno, da imamo takrat na voljo dovolj ustrezne pomoči, nekoga, ki nam bo ustrezno pomagal.

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora je tako v ospredju ozaveščanje, da je stisko mogoče rešiti in opolnomočiti posameznike v stiski, da o njej spregovorijo ter poiščejo pomoč. Hkrati je to priložnost, da se nudi opora vsem, ki so zaradi samomora izgubili svoje partnerje, starše, otroke, prijatelje, znance, in jim sporočiti, da v svoji izgubi niso sami. Samomore je mogoče preprečiti, opozarjajo strokovnjaki, zato je izredno pomembno, da se opolnomoči vsakega posameznika, da zna prepoznati stisko pri drugi osebi in ji nuditi pomoč ter oporo v najtežjih življenjskih situacijah. 

V posvetovalnicah število klientov narašča

Anamarija Zavasnik iz Slovenskega združenja za preprečevanje samomora je na novinarski konferenci izpostavila, da je nujno, da pravočasno poiščemo pomoč. Združenje že 16 let v Sloveniji vzdržuje in širi mrežo psiholoških svetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet – Tu smo zate. Od septembra 2021 v Sloveniji deluje 18 svetovalnic, v treh (Ljubljana, Celje, Portorož) pa nudimo pomoč tudi mladostnikom. Kot je poudarila, se število klientov povečuje, v letu 2021 so izvedli 4951 svetovanj in s tem pomagali 2703 klientom. Svetovanje je dostopno in brezplačno ter poleg strokovne pomoči predstavlja primer dobre prakse pri ozaveščanju lokalne skupnosti o pomenu duševnega zdravja.

Težave, zaradi katerih klienti poiščejo pomoč v njihovih svetovalnicah, so različne. Najpogosteje so to problemi v partnerskem odnosu ali v širši družini. Pogosto so razlog za iskanje individualne strokovne pomoči različni strahovi, ki izvirajo iz posameznikovih bolečih izkušenj v preteklosti in ga ovirajo pri vključevanju v širše okolje. Težave so lahko povezane s študijem, z uveljavljanjem na delovnem mestu, z navezovanjem stikov z ljudmi, z negotovostjo vase, s pretirano skrbjo zase in/ali za svoje bližnje. Tudi dolgo časa trajajoča epidemija koronavirusa je pri nekaterih klientih zamajala prepričanje, da živijo v varnem in predvidljivem okolju in pri njih stopnjevala občutke negotovosti. Občutki osamljenosti pa so vedno pogostejši razlog za iskanje psihološke pomoči. 

Lani v Sloveniji vsaka petdeseta smrt samomor 

Leta 2021 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 20,50 (31,94 za moške in 8,96 za ženske). V primerjavi z letom 2020 je količnik nekoliko višji, saj je leta 2020 znašal 17,57. Razmerje med spoloma v letu 2021 je bilo 3,5, kar pomeni, da so moški več kot trikrat pogosteje umirali zaradi samomora v primerjavi z ženskami. Številke razkrivajo, da med posameznimi leti obstajajo velika nihanja bodisi zaradi upada ali prirasta števila samomorov, zato nam bolj objektivno sliko o stanju umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji ponudi opazovanje daljšega časovnega obdobja. Že vrsto let opažajo, da so bolj ogrožene regije na vzhodu Slovenije. V letu 2021 se je povečal samomorilni količnik v vseh regijah, razen v Koroški in Zasavski, kjer so v letu 2021 zabeležili precej nižji samomorilni količnik. Največji prirast pa je bil zabeležen v Savinjski regiji in v Osrednjeslovenski regiji.

Podobno kot drugod po svetu tudi v Sloveniji samomorilni količnik narašča s starostjo in je najvišji v višjih starostnih skupinah. Samomorilni količnik v letu 2021 je bil glede na povprečje med letoma 2010 in 2021 višji pri starostni skupini 15 do 19 let, predvsem pa pri starostnih skupinah 50 in več oziroma v najvišjih starostnih skupinah.

Na samomor vedno vpliva več dejavnikov

Vpliv epidemije koronavirusa je bil zaznan tudi na področju samomorilnosti v Sloveniji. V prvem letu trajanja epidemije je bil zabeležen upad oziroma stagnacija samomorilnega količnika v primerjavi s predhodnimi leti. "Pri razlagi takšnih nihanj oziroma odstopanj med posameznimi leti (bodisi v smeri upada ali v smeri porasta števila) ostajamo previdni in enoznačni zaključki niso mogoči. Samomor je namreč posledica zapletenega in hkratnega delovanja več dejavnikov in težko ali sploh nemogoče je določiti en vzročni dejavnik. Na ravni populacije je bilo v lanskem letu 63 smrti več zaradi samomora, kar je veliko. Nenazadnje to pomeni tudi 63 več družin, ki ji je samomor prizadel. Hkrati pa je na ravni posameznika in njegovih bližnjih že prirast za eno smrt zaradi samomora letno nenadomestljiva izguba za tiste, ki se s tem soočijo. Zakaj v letu 2021 takšen porast, ne vemo. Dejstvo je, da smo kot družba že dve leti izpostavljeni specifičnemu dejavniku, pandemiji covida-19. Zato se mogoče na prvo žogo zdi, da je razlog povečanja števila samomorov zelo očiten. A takšno neposredno in poenostavljeno sklepanje bi bilo napačno, hkrati pa bi lahko tudi zelo neugodno, zastrašujoče vplivalo na ljudi. Zagotovo se je povečalo število duševnih stisk, kar pa zadeva število smrti zaradi samomora, so raziskovalci v tujini kot tudi mi v Sloveniji ugotavljali, da tekom trajanja pandemije – vsaj v prvih 15 mesecih – do povečanja števila samomorov ni prišlo. Že lansko leto pa smo izpostavljali, da ne vemo, kakšni bodo dolgoročni vplivi pandemije, na primer spremenjena gospodarska in ekonomska situacija, na samomorilni količnik. Nemogoče je zaključiti, ali je porast števila samomorov v lanskem letu kakor koli povezan s pandemijo ali je posledica slučajnih nihanj med leti, ki smo jih opažali tudi že kdaj v preteklosti in so pravzaprav pričakovana, kot tudi ne vemo, v katero smer se bo trend obrnil v prihodnjem letu. Tisto, kar pa vemo, je, da moramo zdaj bolj kot kadar koli prej svoje napore usmeriti v preprečevanje samomora in ti napori, če naj so uspešni, morajo biti plod sodelovanja različnih sektorjev, ne samo zdravstva," pojasnjuje doc. dr. Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Posebna pozornost podpori po samomoru učenca ali dijaka

Letos so v okviru NIJZ pričeli z nadgradnjo in razvojem Programa psihološke prve pomoči za splošno javnost. Program je usmerjen v razvoj veščin za prepoznavanje osebe v duševni stiski (tudi samomorilno ogrožene osebe) in svetuje, kako k osebi pristopiti in ji pomagati. Lani so v sodelovanju s Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora, Inštitutom Andrej Marušič, Kliniko za pediatrijo UKC Maribor in Društvom svetovalnih delavcev Slovenije izdali smernice za postvencijo po samomoru v šolskem okolju z naslovom Ko se zgodi samomor učenca ali dijaka. Smernice so v letu 2021 in 2022 predstavili ravnateljem in svetovalnim delavcem vseh osnovnih in srednjih šol. Nudijo dobro izhodišče in okvir za organizacijo šole v smislu zagotavljanja varnega in podpornega okolja za vse prizadete po samomoru učenca ali dijaka.

Ključna je pravočasna pomoč

Strokovno pomoč je dobro poiskati čim prej, še preden se zaradi čustvene stiske osnovnemu problemu pridružijo dodatne težave. Nujno pa je poiskati pomoč strokovnjaka takrat, kadar stiska prizadene življenje posameznika do te mere, da se pojavijo motnje spanja in apetita, brezvoljnost, izguba zanimanja za dejavnosti, izogibanje stikom z bližnjimi, huda tesnoba, nemir, razdražljivost ali že omenjene dileme glede smisla življenja in razmišljanja o umiku iz življenja. 

Knjiga v pomoč žalujočim

Te dni je luč sveta ugledala knjiga Po koncu: žalovanje in integracija po samomoru, avtorice izr. prof. dr. Vite Poštuvan. Knjiga je namenjena vsem, ki se z žalovanjem srečujejo pri svojem strokovnem delu, kjer poskušajo razumeti, kako boleča je izguba bližnjega, in morda žalujočim tudi nuditi podporo. "Knjiga na eni strani integrira široko paleto vključenih, ki se jih smrt dotakne, na drugi strani pa daje vpogled v to, kako lahko vedenje širše socialne mreže vpliva na žalujoče in kako je primerneje ravnati, da so žalujočim drugi najbolj v podporo. Med drugim je knjiga namenjena tudi žalujočim in njihovim družinskim članom, ki bodo morda med branjem zbranih in analiziranih izkušenj te študije prepoznali tudi svoje doživljanje. Veliko bo že, če bodo lahko uvideli, da v stiski niso sami," je ob izidu knjige dejala avtorica. Knjiga je na voljo tudi v e-obliki na strani Založbe Univerze na Primorskem: https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-293-066-0/mobile/index.html