
Imenovanje sveta bo po njegovi oceni dober začetek uspešne zgodbe o obvladovanju problematike na področju duševnega zdravja, zlasti duševnega zdravja mladih, je menil na pogovoru o duševnih stiskah otrok in mladih ob epidemiji covida-19 v organizaciji predsednika republike Boruta Pahorja. Zagotovil je, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo obravnavano področje naslovljeno prednostno pri vseh odločevalcih.
Ob pozivih k prizadevanjem za odprte šole pa je dejal, da bodo šole res lahko odprte, če bomo v državi dosegli čim večjo precepljenost proti covidu-19.
Tom telefon, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), je pokazal, da so odnosi s starši največja težava, pa je dejala predsednica zveze Darja Groznik. Otroci so bili po njenih besedah v času epidemije osamljeni, poročali so o samopoškodovanju in motnjah hranjenja.
Šolsko ministrstvo je pozvala, naj učiteljem predlaga pogovore v okviru razrednih ur na teme, ki otroke zanimajo. Šole naj organizirajo tudi čim več športnih aktivnosti in šole v naravi, prav tako naj bo tudi čim več drugih programov in dejavnosti, ki denimo krepijo otrokovo samozavest in znanje staršev, je menila.
Pozvala je k okrepitvi učinkovitosti zdravstvenih in svetovalnih služb, ki bodo nudile potrebno pomoč otrokom in mladim v stiski na vseh koncih Slovenije, ne le v Ljubljani.
K ukrepanju so pozvali tudi predstavniki mladih. V. d. predsednika nacionalnega odbora mladih pri ZPMS Lars Podkrajšek je izpostavil veliko stigmo tistih, ki se znajdejo v duševni stiski. Po njegovih besedah so nujni takojšnji ukrepi, da se bo stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladih izboljšalo.
Alarmantno stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov je potrdila vodja nacionalnega programa za duševno zdravje Mira na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Jožica Maučec Zakotnik. S težavami v duševnem zdravju se sooča približno tretjina mladih, je izpostavila.
Zaradi pomanjkljivosti v šolskem, zdravstvenem in socialnem sistemu so po njenih navedbah potrebne korenite spremembe za krepitev duševnega zdravja, hkrati pa je treba zagotoviti, da bodo službe lahko stopenjsko naslovile težave otrok in mladostnikov.
Trenutno si je treba prizadevati, da se bodo otroci okrepili, saj je njihova sposobnost prilagajanja izčrpana, pa je dejala predstojnica službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani Marija Anderluh. Otroci po njenih besedah nimajo virov, da bi se lahko pobrali iz stiske. Razlike med otroki so zelo velike in epidemija jih je še povečala, je poudarila.
V šolah je svetovalna služba glavni preventivni mehanizem, ki naj pomaga regulirati vsakodnevne pritiske, je dejala predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije in šolska svetovalna delavka na Gimnaziji Vič Ljubljana Ajda Erjavec. Te službe, ki povezujejo različna področja, bi bilo po njeni oceni treba bolj okrepiti, najprej predvsem kadrovsko, potem pa še vsebinsko.
Državni sekretar na šolskem ministrstvu Damir Orehovec je zagotovil, da je prenova smernic za delovanje svetovalnih delavcev v načrtu. Spomnil je tudi, da imajo strokovni delavci v izobraževanju na voljo več kot 20 izobraževalnih programov, ki jih lahko izberejo. Niso pa obvezni, je dodal.
Če se bodo razmere jeseni poslabšale ali če se stvari ne bodo premikale, kot bi se morale, se bodo še enkrat sestali, je ob koncu pogovora napovedal predsednik Pahor.

KOMENTARJI (294)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.