Preračunljiva manipulacija, taktična erozija identitete in pranje možganov

Zahodni svet je vse od konca druge svetovne vojne postajal vse bolj – narcističen. Jean Twenge in W. Keith Campbell sta v ZDA zbirala podatke in ugotovila, da se je vzpon narcizma začel z "baby-boomerji", ki so odraščali v relativno lagodnem obdobju, potem ko so njihovi stari starši zdržali veliko depresijo, starši pa so se kot vojaki žrtvovali skozi drugo svetovno vojno. Kolektivistično miselnost svojih prednikov so usmerili v prid individualizmu. Kulturni pojav narcizma sta opisala kot uničujoč za družbo: škodovanje vzajemnosti, ki veže družine in skupnosti, ter spodbujanje delitvenega in antisocialnega, kratkoročnega vedenja v dolgoročnem, kolektivnem odločanju.

Trend se je nadaljeval z otroki te generacije, nadaljujeta raziskovalca. Leta 2008 je Jean Twenge objavila študijo, ki je primerjala ocene študentov na lestvici narcističnih osebnosti z ocenami študentov iz leta 1979, pri čemer je ugotovila, da se je raven narcizma dvignila za približno 30 odstotkov. Leta 2014 se je 59 odstotkov študentov ameriških elitnih univerz v intelektualni samozavesti ocenilo nadpovprečno. Leta 1966 jih je tako menilo le 39 odstotkov. 

Zaradi razširjenosti družbenih omrežij v zadnjem desetletju je razrast narcizma samo še eksplodiral. Vidimo ga na Twitterju, kjer uporabniki – neskončno prepričani sami vase – delijo svoja "pomembna" mnenja, v številnih objavah na Instagramu, TikToku ali Facebooku, ki je pomemben kraj za "poznavalce vsega". Narcizem je med pomembnimi vzroki, ki so pokončali dejstva, navsezadnje je za narcisa osebno mnenje vendarle superiorno?!

Čeprav se je narcizem povečal, to seveda ne pomeni, da smo vsi narcisi. Narcizem obstaja tako kot lastnost in kot osebnostna motnja, ki pa je veliko bolj ekstremna in izčrpavajoča – kot bomo ugotavljali v nadaljevanju, pa je lahko tudi nevarna. 

Pristranski, zaprti, v poudarjanju lastne resnice: Je vse le obrambni mehanizem, ker imamo vse manj?

Kakšni pa so širši učinki tega, da je torej med nami vse več tistih, ki nadvse cenijo sebe in svoja prepričanja? Ena od posledic je, da je na vseh področjih pristranskost eksplodirala, ko so ljudje postali bolj zaljubljeni v lastna prepričanja in manj odprti do drugih. To se kaže tako v zanikanju dejstev kot odmiku od znanosti in objektivne resnice v primerjavi z lastno in v količini zahtev posameznikov ter skupin, da se spoštuje njihovo resnico – in to nad objektivnimi dejstvi. 

Posledice naj bi bile tudi finančne: Potrošnja, financirana z dolgom za dvig statusa pred drugimi, ne pa iz nuje, se je povečala. 

Tudi vse večji prezir do institucij in vlad bi lahko deloma pripisali osredotočenosti na arogantno samozadostnost.

Na porast narcizma pa lahko gledamo tudi drugače – kot na obrambni mehanizem, pravijo strokovnjaki. Narcizem je pogosto posledica nizke samozavesti in negotovosti. Od petdesetih let prejšnjega stoletja se je premoženjska neenakost povečala, življenjski stroški so eksplodirali, zlasti pri stanovanjih, kupna moč pa je stagnirala. 

Če združite te gospodarske pritiske s konkurenčnim in pritiskov polnim okoljem od preloma stoletja, boste dobili recept za porast narcizma. Na žalost pa je narcizem povezan tudi s povečano sovražnostjo in agresijo do drugih. Iskanje poti iz tega, kar nekateri že imenujejo epidemija narcizma, je tako ena ključnih nalog družbe, če želi spet postati bolj zdrava in uspešna. 

Stabilnost poganja narcizem, krize rodijo sodelovanje

"Vendar metode za reševanje narcizma niso preproste. V času gospodarske rasti in stabilnosti narcizem raste. To je odraz tega, kako uspeh in blaginja vplivata na ljudi, kako se to prelije v bolj popustljive starševske metode in kako na nas vplivajo dejavniki, kot so urbanizacija in spremembe velikosti družine. Nasprotno gospodarske stiske in krize podpirajo skupinsko mentaliteto ljudi, ki niso osredotočeni nase, z uveljavljanjem vrednot skromnosti in trdega dela. V tem je lahko tako inherentna ciklična dinamika med poslovnimi cikli in narcizmom ter strukturna dinamika med gospodarskim razvojem in narcizmom – gre za vrsto družbenih hibrov, ki jih je mogoče popraviti le z obliko gospodarske ali nacionalne krize," meni makroekonomist in raziskovalec Dennis Shen v analizi za LSE. Ta rešitve vidi predvsem v politikah, ki naslavljajo vzroke narcizma. 

Nevarna kombinacija: narcizem in agresija

Poglejmo še medosebne odnose, kjer zaradi narcizma nastanejo ogromne težave v odnosu in družini. Na področju zlorabe intimnih partnerjev obstaja povezava med narcizmom in agresijo. Narcis se vidi kot nadrejenega, drugi pa so v njegovih očeh podrejeni, tudi v odnosu želi nadvladati partnerja. Sredstva, s katerimi želi doseči ta cilj, pa pogosto vključujejo verbalno ali fizično agresijo. 

Nedavna študija univerze Ohio je potrdila povezavo med narcizmom in agresijo. "Če vemo, da lahko narcis postane verbalno ali fizično agresiven, je sporočilo jasno: Da se izognemo psihičnim in fizičnim poškodbam v intimnem odnosu, se je treba izogniti narcisom," piše psihoterapevtka in strokovnjakinja za partnersko nasilje Carol A. Lambert za Psychology Today. 

Študija je primerjala 437 študij z vsega sveta in narcizem se je pokazal kot pomemben dejavnik tveganja tako za verbalno agresijo kot fizično nasilje. Povezava med narcizmom in agresijo je bila ugotovljena v vseh dimenzijah narcizma, rezultati pa so bili podobni ne glede na starost, spol ali državo prebivališča udeležencev. 

Grandiozni, ranljivi, maligni ...

Narcizem prepoznamo po pretiranem občutku lastne pomembnosti, pri čemer je ključni dejavnik občutek upravičenosti do česar koli. Dva tipa narcizma se razlikujeta po tem, da gre pri prvem za grandioznost s prenapihnjenim samospoštovanjem, pri drugem pa za ranljivost z nizkim samospoštovanjem, kjer pa je še vedno prisotno prepričanje, da smo pomembnejši od drugih. Ugotovljeno je bilo, da sta obe vrsti povezani z agresijo. Vrste agresije, s katerimi je bil povezan narcizem, so vključevale fizično, verbalno nasilje, ustrahovanje (neposredno ali posredno) in usmerjanje agresije na nedolžne tarče. 

Avtorji študije poudarjajo, da je študija razkrila, da so višje stopnje narcizma povezane z večjo agresijo, nevarnost pa preti tudi pri narcisih, ki jih ne kategoriziramo kot maligne narcise. 

Poleg želje, da bi se osredotočili predvsem nase in bi jih vsi spoštovali, so ljudje z malignim narcizmom izjemno manipulativni in bodo za uveljavljanje svoje poti resnično storili vse. Socialni psiholog Erich Fromm, ki je skoval izraz maligni narcizem, ga je označil za kvintesenco zla. Ti posamezniki imajo antisocialne lastnosti, celo željo po sadizmu, pogosto je prisotna paranoja. Sociopati in psihopati so lahko maligni narcisi. A kot rečeno, čeprav je to najtežja in najnevarnejša oblika narcizma, še zdaleč ni edina problematična. 

Narcisi sebe nikoli ne vidijo kot vira težav ali konfliktov, temveč vidijo samo težavo, ki obstaja med njimi in njihovim okoljem. Ta težava je vedno krivda nekoga drugega. V svojih interakcijah so lahko antagonistični, empatijo pa bodo kolegi, prijatelji in partnerji pričakovali zaman. 

'Moški, v katerega sem se zaljubila, se je spremenil v pošast'

Grandiozni tip narcisa se počuti – grandiozno. Njihova "veličastnost" naj bi se razvila kot obramba pred globokim občutkom sramu, piše Lambertova: "Ta ista grandioznost lahko izhaja iz odraščanja s starši, ki so zagotovili lažno opolnomočenje, ne pa ljubeče navezanosti. Kakor koli že, prvi koraki ljubezenskega odnosa z grandioznim narcisom običajno vključujejo zasipavanje z ljubeznijo in naklonjenostjo, laskanje, komplimente, ekstravagantna darila ... Vsega je preveč, prehitro. Drugi strani se sprva zdi, da je našla popolnega partnerja (kar sicer narcis tudi meni o sebi)."

"Na začetku najinega odnosa sem se počutila videno, slišano, cenjeno in resnično ljubljeno. Pravzaprav nisem mogla verjeti, da je nekdo tako navdušen nad menoj, še noben moški ni bil tako prijazen do mene, še nihče z menoj ni ravnal tako dobro," denimo o svoji izkušnji s takšnim razmerjem piše Ronia Fraser, ki je kasneje postala svetovalka za ljudi, ki so preživeli podoben pekel. "Pomagalo je tudi, da sva imela toliko enakih interesov, enakih strahov in negotovosti. In seveda je imel srce parajočo zgodbo iz otroštva – tisto, zaradi katere sem ga želela rešiti z vso ljubeznijo, ki jo premorem."

"Mesec dni kasneje se je moje življenje sesulo. Moški, v katerega sem se zaljubila, se je spremenil v pošast, nekoga hladnega, oddaljenega in krutega. Izginjal je cele dneve in noči, poskrbel je, da sem vedela, da obstaja druga ženska, ki si bolj zasluži njegovo pozornost, zaradi česar sem se ob tem počutila popolnoma ničvredno. Občasno je pretrgal komunikacijo in me pahnil v paniko, ko sem se spraševala, kaj sem naredila narobe. In če se sprašujete, zakaj nisem odšla: Razmerje z narcisom ni podobno običajnemu razmerju, zelo dobri so v očarljivosti, ko imajo zunanje občinstvo, doma pa je pekel. In tako postaneš zasvojen z ljubeznijo, ki je ni."

'Narcisi nimajo sposobnosti za zdravo, ljubeče razmerje'

Ranljiv narcis pa ni tisti, ki bo drugega med osvajanjem zasipal s pozornostjo in darili. Ta vrsta narcisa želi nekoga, ki ga občuduje. Globoko v sebi ta narcis verjame, da je prav on tisti, ki si zasluži biti pomemben in občudovan, da bi to dosegel se tudi postavi v ospredje akcij, kjer lahko to občudovanje doseže. 

"Narcisi nimajo sposobnosti za zdravo, ljubeče razmerje. Močno se bojijo ranljivosti in čustvene intimnosti. Imeti narcisa za intimnega partnerja je boleče in škodljivo za fizično in duševno zdravje," poudarja Lambertova. "Narcis bo potenciral vedenje, ki je bilo prvotno subtilno, da bi pridobil nadzor v razmerju. Pogosto se to zgodi, ko razmerje postane resno, ko na primer pride do mejnikov, kot sta skupno življenje ali poroka. Vedenje postane agresivno: antagonistično, ponižujoče, spodkopava drugo osebo, prisotno je nasilje."

Intimni partnerji narcisov se znajdejo na vrtiljaku čustev, ne zaupajo niti lastni presoji, saj ne morejo dojeti, kaj se je zgodilo z osebo, v katero so se zaljubili. Nič, saj ta ni obstajala, zaljubili so se v privid. A ker je to težko dojeti, oseba pa za spremembo – ob vseh očitkih narcisa – krivi sebe, lahko pride do izgube identitete in občutkov, da so nori. Zato številni v odnosu vztrajajo, dokler ni prepozno. 

"Pogosto je potrebno, da se partner najprej čustveno okrepi, da bi se odtrgal narcisa. Pomembno je ustvariti premišljen pristop, vključno z varnostnim načrtom," opozarja Lambertova. Soočenje s takšno osebo je namreč nevarno, poskusi prigovarjanja in upanje, da se bo kaj spremenilo, se lahko končajo slabo. 

Moški in ženski narcisi

Narcizem se sicer pri ženskah in moških izraža drugače, pojasnjuje študija Ave Green in sodelavcev iz leta 2020, ki je bila objavljena v publikaciji Personality and Individual Differences. 

"Grandiozne značilnosti narcizma spominjajo na stereotipno moške značilnosti, vključno z napihnjeno samopodobo, fizičnimi izrazi agresije, pretirano potrebo po moči in avtoritarnim slogom," pojasnjuje raziskovalka. "Ranljive lastnosti pa na stereotipno ženske, vključno z odkrito sramežljivostjo, nevrotičnostjo, preobčutljivostjo in nizko samopodobo." Pri obeh tipih je prisotno izkoriščanje, upravičenost in pomanjkanje empatije.

Raziskovalci so ugotovili, da je grandiozni narcizem pri moških povezan z izvajanjem čustvene zlorabe, ranljivi pa s fizično in spolno zlorabo. Pri ženskah je bil le ranljivi narcizem povezan z izvajanjem fizične in čustvene zlorabe partnerja. "Naše ugotovitve kažejo, da je narcizem pri ženskah izražen na bolj skrite in subtilne načine, zato se ta vedenja manj prepoznajo kot stereotipno narcistična," pravijo avtorji. 

Žrtve: dolga pot do okrevanja

Okrevanje po narcistični zlorabi je dolgotrajen proces, še piše Ronia Fraser. "Vedela sem, da je moja edina možnost, da se rešim, ta, da se odselim, izbrišem in blokiram njega in vse, ki so povezani z njim, ter popolnoma izginem."

Naslednji dve leti sem skrivala, redko sem zapustila hišo, trdo sem delala na sebi, na tem, da se postavim na noge, narcistična zloraba je navsezadnje sestavljena iz preračunljive manipulacije, taktične erozije identitete in sistematičnega pranja možganov, kar ima za posledico kompleksno posttravmatsko stresno motnjo.

Zato je okrevanje vse prej kot preprosto: "Ker se povzročena travma pojavi na tako globoki ravni, se mora tudi zdravljenje zgoditi na podobno globoki ravni."