Predstavniki Unicefa Slovenija so ob svetovnem dnevu otrok zastavili vprašanje v razmislek: kdaj smo nazadnje koga vprašali po počutju in kdaj smo na to isto vprašanje sami odgovorili z vso iskrenostjo? Za običajnim odgovorom 'v redu' se namreč lahko skriva vse kaj drugega, so opozorili. Njihova raziskava – samoocena duševnega zdravja med otroki in mladimi v Sloveniji – je namreč pokazala, da skoraj polovica ocenjuje svoje duševno zdravje kot srednje dobro ali slabo. "Najhuje pa je, da je večina otrok v svojih stiskah sama – o njih se ne pogovarja z odraslimi," so poudarili.

'Med dolgim obdobjem izolacije se je marsikdo počutil osamljenega, nerazumljenega, občutka varnosti tako rekoč ni bilo'

A preden pogledamo, kaj vse je razkrila raziskava, razmislimo o konkretnih besedah 16-letne Žane, ki je Unicefova junior ambasadorka. Najstnica, ki se v svojem prostem času najraje druži s prijatelji, posluša glasbo, prebere kakšno knjigo ali gleda TV-serije, nam je zaupala, da tudi njeno življenje zaznamujejo obdobja, ki so vse prej kot lahka. "Srečujem se predvsem s stiskami, ki so posledica pomanjkanja samozavesti, dvomov v svoje sposobnosti," je dejala.  

Ocenjuje, da še zdaleč ni edina. Mnogo otrok in mladostnikov pestijo težave, še posebej v času epidemije, je prepričana: "Moji vrstniki se največkrat soočajo s stiskami, ki nastanejo zaradi šolskih obveznosti ali slabih ocen, zaradi težav v družini, nerazumevanja staršev, nesporazumov v družbi. Potrdim lahko tudi splošno znano dejstvo, da so se naše stiske v koronskem času povečale. Med dolgim obdobjem izolacije se je marsikdo počutil osamljenega, nerazumljenega, občutka varnosti tako rekoč ni bilo. Nekaterim še večjo stisko predstavlja vrnitev v 'normalno' rutino; pojavlja se občutek pomanjkanja znanja in posledično strah pred ocenjevanji, tempo dela je drugačen kot doma, treba se je znova privaditi na timsko delo ... Med šolanjem na daljavo je bilo sprejetih veliko prilagoditev, olajšav, ki jih v šolah ni," je pojasnila.

Na koga se obrne mlada Žana, ko jo tišči v prsih, ko ji je težko, nas je zanimalo. "Stiske najlažje zaupam svoji družini in prijateljem, torej osebam, ki mi bodo znale pomagati oziroma razumejo situacijo, v kateri sem se znašla. Veliko otrok in mladostnikov se zateče po nasvet tudi v šolske svetovalne službe ali k drugim za to usposobljenim osebam. Pomembno je, da za svoje stiske nekomu povemo, četudi le zato, da bi dali to iz sebe," je poudarila.

'Duševne stiske ne smejo biti predmet obsojanja; treba jih je priznati'

Prepričana je, da bi z več razumevanja lahko rešili marsikatero stisko. "Duševne stiske ne smejo biti predmet obsojanja; treba jih je priznati, deliti z drugimi in s skupnimi močmi iskati rešitve. Ko si med seboj pomagamo in se podpiramo, so stiske manjše. Zato ne bi smeli odlašati in se sami spopadati s svojimi težavami. Vedno se bo našel nekdo (starši, sorodniki, prijatelji, učitelji, svetovalci različnih organizacij – npr. Unicefove varne točke), ki nam bo priskočil na pomoč. Naj tematika duševnega zdravja ne bo tabu; nič nas ne stane, če svojega bližnjega vprašamo: 'Kako se počutiš?' ali če na to vprašanje iskreno odgovorimo," je spodbudila najstnica.

Podobna razmišljanja o pomenu duševnega zdravje so Unicefovi junior ambasadorji in drugi otroci, tudi iz Osnovne šole Trbovlje, delili v posebnem videu, ki je nastal s podporo raperja Nipkeja, založbe Menart in Občine Trbovlje.

Pri Unicefu Slovenija so z raziskavo ugotovili, da je pomanjkanje kakovostnih medosebnih odnosov še bolj razkrilo in poglobilo stiske otrok in mladih v Sloveniji. Tudi oni sicer že dalj časa opozarjajo, da so imeli zaprtje šol in drugi ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom na otroke v Sloveniji v veliki meri negativen vpliv: povečanje tveganja za zlorabe in naraščajoče nasilje, povečanje stopnje tveganja revščine, težave v fizičnem počutju in porast debelosti, nezadostno ali neprimerno prehranjevanje ter visok porast duševnih stisk.

Unicef Slovenija je zato junija 2021 izvedel raziskavo o duševnem zdravju otrok in mladih v Sloveniji, ki je pokazala zaskrbljujočo sliko. Samooceno duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih, starih od 10 do 18 let, z vseh koncev Slovenije.

Polona Greif, zakonska in družinska terapevtka, je opozorila, da stiske otrok in mladih po večini ostajajo prezrte in neslišane. Pandemija je povzročila marsikatero novo stisko, pretekle pa je dodatno poglobila, je prepričana: "Obseg mnogih danes še ni viden v celoti, jih bomo pa zagotovo še dolgo občutili tako družba kot celota, pa tudi najranljivejši posamezniki." Pandemija covida-19 po njenih opažanjih ni glavni krivec za stiske, temveč ga treba iskati v odnosih, ki so obstajali že prej. "V zadnjih dveh letih se je še bolj pokazalo, kako lahko pretresi v zunanjem svetu vplivajo na naše notranje počutje; z izolacijo ter s soočanjem s strahovi in z žalostjo pa se duševne stiske mnogih še poglobijo. Pandemija je z vzdušjem nevarnosti, ogroženosti, neobvladljivosti pustila številne težke občutke, med njimi veliko negotovosti, strahu in nemoči. S tem je ustvarila idealne pogoje, da so tisti odnosi, ki so že tako bili skrhani, postali še bolj nefunkcionalni. Največje žrtve teh odnosov pa so otroci," je poudarila.

Odrasli smo odgovorni, da pomagamo razbijati stereotipe o duševnem zdravju in vodimo z zgledom

Vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Skele meni, da otroci in mladi potrebujejo podporo odraslih oseb, druženje s prijatelji in varnost družine ter šole. "Sodeč po raziskavi med otroki in mladimi v Sloveniji, namreč večina rešuje svoje stiske sama oziroma se o njih ne pogovarja z odgovorno odraslo osebo. Odrasli pa smo odgovorni, da pomagamo razbijati stereotipe o duševnem zdravju, vodimo z zgledom, ko smo empatični drug do drugega, ter znamo, zmoremo otrokom in mladim v stiski pomagati, jim svetovati, jih napotiti."

V Sloveniji 1050 Unicefovih varnih točk

Most med otroki in odraslimi oziroma pristojnimi institucijami znotraj posameznega lokalnega okolja omogočajo tudi Unicefove varne točke, ki so v devetnajstih letih zaživele že v 120 krajih po vsej Sloveniji. V 1050 točkah – med njimi so tudi cvetličarne, knjigarne, avtobusi, policijske postaje, frizerski saloni, knjižnice – več kot 2050 usposobljenih odraslih otrokom prostovoljno nudi trenutno zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski.

Po besedah predstavnikov Unicefa Slovenija se otroci najpogosteje zatečejo v točke, če so žrtve nasilja med vrstniki, pa tudi, če imajo težave v družinskem okolju, potrebujejo pomoč pri domači nalogi, obliž na rano, ne morejo priti domov, želijo napolniti telefon, so pozabili ključe in želijo priti v stik s starši, ali pa potrebujejo zgolj pozornost, kakšen nasvet in razbremenilni pogovor. "V šolskem letu 2020/2021 je bilo v Unicefovih varnih točkah kar osem obiskov otrok, ki so se soočali z resnejšimi težavami v duševnem zdravju. Sledili so obiski zaradi medvrstniškega nasilja, konfliktov in težav v družini," so izpostavili.

Včasih pa otroci varne točke obiščejo zgolj iz radovednosti, kako je točka videti ali ker potrebujejo prijazen pogovor. "Nekateri prostovoljci se z otroki pogovarjajo o različnih temah, od zaljubljenosti do skrbi, povezanih z vpisom v srednjo šolo, o kajenju, alkoholu in podobno," je sklenila Alja Skele.

Vse večje težave, stiske mladostnikov in odraslih ter sistemsko nerešena vprašanja, ki poglabljajo psihično krizo, smo iz več zornih kotov skupaj s strokovnjaki obravnavali tudi v naši rubriki Slovenija v stiski.

Pri Unicef Slovenija so na koncu izpostavili, da se polovica vseh duševnih težav začne pred 15. letom starosti, 75 odstotkov vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti: "Zato Unicef opozarja, da moramo stiske znati prepoznati in nanje ustrezno odreagirati čim prej. A za to se moramo najprej (znova) naučiti prepoznavati čustva, premagati stigmo o duševnem zdravju in spregovoriti."