VIDEO: Slovenija odloča: 'Jutri je nov dan'

V prvi oddaji Slovenija odloča so stališča zagovarjali predsedniki vseh devetih parlamentarnih strank: Karl Erjavec (DeSUS), Katarina Kresal (LDS), Sašo Peče (Lipa), Andrej Bajuk (NSi), Borut Pahor (SD), Janez Janša (SDS), Bojan Šrot (SLS), Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) in Gregor Golobič (Zares).

Prva vroča tema so bili tajkuni. Janša je prepričan, da bi se morali z gospodarskim kriminalom ukvarjati pristojni organi. Moralno sporno se mu zdi, da ''nekdo pride s prazno aktovko v podjetje, nato pa se predstavi kot lastnik''. Meni, da je prevzeme omogočala luknjičasta zakonodaja, ki je omogočala tajkunom, da so jo odnesli brez posledic. Upa vsaj, da bodo v prihodnje vrnili lastnino vsem oškodovancem. Prvak SLS Bojan Šrot je poudaril, da je Pivovarna Laško, ki jo vodi njegov brat Boško Šrot, že osem let zasebno podjetje. ''Ne drži, da je moj brat kupil delnice šele v zadnjem času. Tega ni nikoli trdil, Janša to ve. Delnice je kupil na borzi, po borzni ceni. Če ne, pa ukinimo borzo,'' je bil oster. Poudaril je še, da SLS nima nobene zveze s tajkuni. Sicer pa mu ni čisto jasno, kaj je oznaka tajkuna. ''So kot jetiji, nihče jih še ni videl.'' Janša je v odzivu poudaril, da ''niso vsi uspešni slovenski menedžerji tajkuni''. Dejal je, da je menil, da je Boško Šrot pošten, da dela v dobro delničarjev, ne pa da lastnini Pivovarno Laško.

Golobič je ogorčen, ker so tajkuni čez noč nesramno obogateli. ''To je problem, bogatenje povzroča veliko slabe volje pri ljudeh.'' Opozoril je, da se tajkun, ko dobi svoje, zoperstavi vsem in ni strankarski. Najbolj pa ga moti razprodaja državnega premoženja. Peče meni, da ''si Slovenija tega ne zasluži''. Priznal je, da del krivde nosi parlament. Poudaril je, da so denar za prevzeme dale NLB in Nova kreditna banka Maribor (državne banke, op.a.). Bajuk ni zanikal, da so prevzeme financirale državne banke, ''ki pa so delale po poslovnem redu''. Obenem se zaveda, da morajo lastninjenje skrbno pregledati pristojni organi.

Kresalova je začela zanimivo. ''Tajkuni so se rodili 12. avgusta 2005 v pisarni Janeza Janše, ko je pod mizo prodal deleže v Mercatorju, da bi dobil vpliv na Delo. Od takrat naprej ima ena sama oseba v Sloveniji ekskluzivno licenco, da ljudi označuje za tajkune,'' je dejala. Vprašala se je, kje so policija, Agencija za trg vrednostnih papirjev, sodišče. Janša je njeno izjavo označil za pravljico. ''Naj mi pove eno ime osebe, za katero sem jaz rekel, da je tajkun.'' Kresalova je odgovorila: ''Ne govorimo o imenih.'' Dodala je, da je Janševa vlada obljubila, da se bo borila proti gospodarskemu kriminalu, vendar pa obljube ni izpolnila.

Pahor je prepričan, da bi moralo o zakonitosti prevzemov presojati sodišče. Strinja se, da zakonodaja ni ustrezna, prav tako ga moti (ne)delo policije. ''Obdobje sedanje vlade je kot humus omogočalo ljudem, da so obogateli. To ljudi moti.'' Obljubil je, da se bodo, če bodo izvoljeni, borili proti gospodarskemu kriminalu. Janša je odgovoril, da je bilo v prejšnjem mandatu bistveno več prevzemov. Jelinčič mu je stopil ob stran z izjavo, da se je tajkunizacija začela že leta 1991, ''ko je firma Smelt izginila neznano kam''. Najbolj skromen je bil Erjavec. ''Stranka DeSUS nima kapitala, ima pa upokojence.'' Skrbi ga, ker lahko eni, ki že imajo denar, dobijo še več denarja, upokojenci pa morajo s posojili plačevati za kurjavo in za popravilo strehe, ki jo je uničilo neurje.

Aneksi, podaljšanja, zamude

Prvaki strank so odgovarjali tudi na vprašanje, zakaj so državljani trikrat preplačali predor Šentvid, ki je bil že petič odprt, zakaj se vse investicije dražijo, nekdo pa na račun davkoplačevalcev krepko služi. Zakaj SCT za zasebnike gradi pod ceno in pred rokom, ko gradi za državo pa državljani njihove storitve preplačajo? Dela se tudi zavlečejo in niso opravljena v roku. Podobno je tudi s pediatrično, onkološko in nevrološko kliniko. Erjavec je odgovoril, da ni Zidar, da bi vedel zakaj ponekod gradi počasi, ponekod pa hitro. "Nimamo konkurence, tujce pa tudi ne spustimo blizu,“ je dejal Erjavec in pripomnil, da mora konkurenca biti poštena. Če bo izvedel, da je kdo od njegovih ravnal koruptivno, ga bo sam za ušesa in ga bo pripeljal pred policiste.

Kresalova meni, da je bistvo dobrega posla dobro naročilo. "Mora biti natančno opredeljeno, kaj se želi. Šele nato sledi sklepanje pogodbe. Ne razumem, kako je možno, da se cena nato tako dviguje,“ se je spraševala Kresalova in zaključila, da država ne upravlja dobro s premoženjem. Šrot je povedal, da je potrebno kupovati manj patrij in več letal za boj proti toči. Pripomnil pa je, da ima kot župan dobre izkušnje z SCT. Bajuk je dejal, da se moramo zavedati, da gre za staro zgodbo. "Dejstvo je, da obstaja gradbeni lobi, ki imajo zelo veliko moči,“ je dejal Bajuk. Opozori, da gre za napako že pri začetnem načrtovanju, tiste, ki pa so na to opozarjali, so takoj izključili.

Golobič je opozoril, da je težava na strani naročnika. Tu je navedel primer naročila za kontrolni stolp na letališču Jožeta Pučnika. "Kompetentnost in stroka sta postavljena v ozadje politike,“ je pripomnil Golobič. Pri tem ga Erjavec opozori, da vidi preveč problemov, Golobič pa mu odvrne, da jih on očitno še premalo. Janša je dejal, da je zgodba o predoru Šentvid le ena od žalostnih zgodb. "Podcenili smo ta problem. Lovke tega lobija segajo povsod,“ je povedal Janša. Pahor je poudaril, da njegova stranka zagovarja ustanovitev centralne agencije za javna naročila in da zagovarjajo črno listo podjetij, ki ne izpolnijo svojih obljub.

Jelinčič je kritično dejal, da je nekdanja vlada imela 12 let časa, da kaj stori. "Ne da zagovarjam to vlado. Toda tisti, ki so vodili državo prej, mečejo pesek v oči,“ je dejal Jelinčič. Pripomnil je, da SNS nima greha in da so čisti. Pozval je, da nekdo mora odgovarjati za napake in zato bi moral za rešetke. Vprašal je, kje je izginjal denar za pediatrično kliniko, ki se je že leta zbiral. Peče je dejal, da bi morali onemogočiti anekse k pogodbam. "Potrebno je popraviti obstoječi sistem, saj je ta gnil,“ je zaključil Peče.

Revščina – je kriva vlada?

Medtem ko se eni ukvarjajo z milijoni, se vse več Slovencev sooča z revščino. Pečeta skrbi, ''ker je v Sloveniji vrednota samo materializem, vse druge vrednote pa so zanemarjene''. ''Država se hvali z gospodarsko rastjo, ki pa je nihče ne občuti, razen statistika,'' je prepričan. Opozoril je še na evropske cene in slovenske plače. Dejal je, da so v boju proti revščini predlagali spremembo davčne zakonodaje, vendar naj bi bila vlada proti. Bajuk, ki je tudi finančni minister, se z njim ni strinjal. Trdi, da se vlada uspešno bori proti revščini. Prepričan je, da je ključna gospodarska rast in sodelovanje delavcev pri dobičku. Poudaril je tudi, da brezposelnost v Sloveniji pada. Peče je odgovoril, da se je realna brezposelnost povečala, Bajuk pa se je skliceval na ugotovitve Eurostata.

Jelinčič meni, da rešitev tiči v spremembi davčne politike, pri čemer bi morali ukiniti davek na stanovanjske gradnje. Obenem je vlado pozval, naj cene hrane in osnovnih potrebščin omeji, motijo pa ga tudi cena kruha na maržah. Tudi Pahor se zaveda, da dve tretjini ljudi živita s povprečno plačo. ''Minimalne plače in pokojnine morajo biti višje,'' je dejal. Ne gre mu v račun, kako je lahko gospodarska rast vse višja, minimalna plača pa vse nižja. Janša se ni dal: ''Minimalna plača se nikoli ni znižala. Tudi realna ne.'' Prepričan je, da je v Sloveniji vse manj revnih.

Golobič se medtem zavzema za spodbujanje drobnega in srednjega gospodarstva. Padec brezposelnosti je po njegovem le navidezna. ''Sprejeli ste zakon, ki omogoča brisanje brezposelnosti,'' je okrcal koalicijo. Šrot je izpostavil nov problem. Poudaril je, da si dobičke lahko delijo le v dobro stoječih podjetjih, ne pa v podjetjih z izgubo. ''Za slednje bi morali poskrbeti z različnimi socialnimi transferji,'' je pojasnil. Kresalova meni, da bi bilo boljše z ustreznejšo davčno politiko. Poudarila je, da so nekatera podjetja delavce že nagrajevala, ampak jih je država potem močno udarila po žepu. Z davki, seveda. Erjavec se je spet zavzel za upokojence. ''Ker imajo nekateri milijardne dobičke, bi lahko dali upokojencem več, saj so ta podjetja ustvarili.''

Kdo je prepričal državljane?

Rezultati ankete z vprašanjem, kdo je najbolj prepričal volivce, so bili presenetljivi, saj je Golobič premagal Pahorja, Peče pa Jelinčiča. Peče meni, da je temu tako, ker Lipa verjame v načelnost in poštenost. "To je naša prihodnost,“ je bil odločen. Bajuk je dejal, da je "zadovoljen, ker so nekaj tudi ustvarili“. Pri tem je poudaril pokojnine. "Glede na to, kako se je oddaja začela - Boško Šrot je največji tajkun - je še dobro, kako sem se odrezal, da si z Bajukom delim zadnjo mesto,“ je komentiral prvak stranke SLS Šrot. Dodal je, da je pričakoval več pogovora o prihodnosti Slovenije in ne toliko o preteklosti.

"Jutri je nov dan,“ pa je bil optimističen Pahor. Vsi v stranki SD se bodo potrudili za zmago. "Vsak ima lahko slab dan, računamo na vrh,“ je komentiral rezultate ankete Pahor. Golobič je povedal, da ne gre za gladiatorsko bitko. Prisotnim kolegom se je zahvalil za korektno sodelovanje v predvolilni oddaji, ki je bolj odprla vprašanja, kot pa odgovorila na njih. Upa, da bodo na naslednjih soočenjih naredili korak naprej. "Volivci pričakujejo, da jih politika ne podcenjuje in da se zares ukvarja z njihovimi problemi. Mi smo na te izzive zares pripravljeni,“ je zagotovil. "Pričakujem, da bo odprtih še več razvojnih tem. Današnje tri so pomembne, vendar niso edine. Prava anketa pride na koncu,“ je poudaril Janša. "Glede na to, da sem le dvakrat govoril, je rezultat zelo v redu. Če bi govoril štirikrat, bi imel dvakrat toliko glasov,“ je malo za šalo, malo zares dejal Jelinčič.

"Trdno verjamem, da je prihodnost ženskega spola. Skrajni čas je, da punce vzamemo svoje stvari v roke. Za razliko od gospoda Jelinčiča edina resnična oseba, ki je brez vsakega političnega greha, sem jaz, Jelinčič, ne vi. Jaz sem edina nedolžna,“ je dejala. Erjavec meni, da je šest odstotkov dobra napoved za dober volilni rezultat. "Verjamem, da upokojenci poslušajo, kaj jim govorim,“ je zaključil.