Štartaj Slovenija: na podeželju bo poudarila pomembnost samooskrbe, vpliva podnebnih sprememb, trajnosti in razvoja podeželja. Izbrani kmetje se vsak dan srečujejo s temi izzivi, zato bodo lahko iz prve roke delili svoje izkušnje in rešitve, ki jih uporabljajo pri ustvarjanju svojih izdelkov.
Med kmeti se bo predstavila Darja Šolar, diplomirana ekonomistka in računovodkinja, ki je po 12 letih dela s številkami prevzela čebelarsko kmetijo. Skupaj z možem Gregorjem sta se prekvalificirala v čebelarja, saj sta ugotovila, da čebele predstavljajo njuno primarno poslanstvo. Pri tem pa brez izzivov ni šlo. Darja pojasnjuje:
"Na podjetniški poti se srečujemo z mnogimi izzivi. Največji izziv nam predstavljajo klimatske razmere, ki so iz leta v leto bolj nenaklonjene čebelarstvu. Čebele niso samooskrbne in spadajo med ogrožene vrste, saj brez čebelarjev v naravi same ne bi preživele. Kadar v naravi ni zadostnih količin hrane, ključno vlogo odigramo čebelarji, ki čebelam ponudimo sladkorno raztopino za njihovo golo preživetje. Tako je čebelarstvo neke vrste tudi hazarderski posel, saj v čebele vlagamo tako fizično kot finančno, namenimo jim ogromno časa, žal pa je na drugi strani narava, ki nam nato povrne ali odvzame vse, kar smo vložili."
Alenka Leber se je po dolgoletnem upravljanju družinske kmetije, na kateri živijo kar štiri generacije, odločila, da bo njeno vodenje predala hčerkam, sama pa pričela ustvarjati inovativne izdelke, s katerimi želi ljudi spodbuditi k bolj trajnostnem razmišljanju in načinu življenja. O tem, kaj ji je pri tem na podjetniški poti predstavljalo največji izziv, pa pravi:
"Na življenjski podjetniški poti je bil največji izziv pridelan produkt prodati, od tega živeti, investirati v posodobljeno tehnologijo, ustvariti novo delovno mesto za prihodnjo generacijo, predvsem pa ohraniti rodno kmetijsko zemljo."
Sestri Metličar sta združili moči in si razdelili delo pri izdelavi njunega izdelka. Petra vodi kmetijo, Janja pa vodi kmečko pekarno MMM. Obe za delo na kmetiji ali v pekarni nista imeli predznanja, imeli sta le voljo. Tako se je Janja učila peke, poskrbela za opustitev prodajalne pekovskih izdelkov in stalne naročnike ter celotno pekarno modernizirala. Petra pa je na kmetiji padla v celoten postopek dela, ki ga je prej poznala le od daleč.
Obe zatrjujeta, da je podjetniška pot vedno polna izzivov, ob tem pa poudarjata: "Občutek, ko jih premagujemo, pa nam pomaga pri motivaciji in vnemi za nadaljnji razvoj."
Martin Rojnik je mlad prevzemnik kmetije, ki je s spremembo svojega načina življenja in prehranjevanja veliko preverjal vegansko prehrano in veganske nadomestke ter ob tem ugotovil, da danes "hrano pripravljajo kemiki, kuharji ne kuhajo več". Kmetija mu tako služi kot laboratorij za razvoj izdelkov in poligon za učenje novodobnih načinov pridelovanja hrane.
Zanj je hrana vir energije in zdravja, je užitek in okus. Do hrane in prehranjevanja ima holističen pristop in poudarja vpliv prehranjevanja na delovanje človeškega organizma. Prizadeva si za vzpostavitev odgovornega prehranskega sistema in je ustvaril izdelek v sodelovanju s podjetjem Grashka, ki spodbuja nov način prehranjevanja.
Kakor priznava, vse to zanj ni samo velik podjetniški izziv, ampak kar življenjski:
"Razvoj nove kategorije rastlinskih izdelkov in dovolj velike ciljne skupine ljudi, ki iščejo hranilne, regionalno pridelane in naravne izdelke, je bil največji podjetniški izziv. Želimo si oblikovati odgovorno prehransko kulturo, ki bi slonela na vrednotah in odgovornem ravnanju z naravnimi resursi. Verjetno pa bo to kar največji življenjski izziv," pojasnjuje.
Toni Kukenberger je leta 2011 pri svojih 24 letih prevzel kmetijo svojega starega očeta, na kateri so prej delovale že štiri generacije. Odločil se je, da nadaljuje z živinorejo in mlekarstvom, a je takoj pričel s prehodom na ekološko kmetovanje in modernizacijo kmetije.
To zanj ni le marketinški koncept, ampak je del njegove miselnosti: "Na trgu ne moreš preživeti s ponujanjem enakega, lahko pa imaš nekaj butičnega na res visokem nivoju. S tem se razlikuješ od konkurence in predvsem lahko vzdržuješ okoljske standarde, ki jih moderni človek danes mora ne le podpirati, ampak živeti."
Priznal je, da mu je največji izziv predstavljalo postaviti sebe na tak miselni nivo, da lahko samozavestno vodi ekipo in posel. "Ampak to sem spoznal, ko sem se s tem izzivom šele začel ukvarjati. Prej sem bil prepričan, da je to znanje, ki ga ne potrebuješ," dodaja.
Janez Rakovec je mlad pridelovalec, ki je že od nekdaj gojil zanimanje za inovativno in tehnološko napredno pridelovanje in kmetijstvo. Osredotočen na inovativno pridelovanje alg priznava, da mu je pri tem največ preglavic povzročalo učenje proizvodnje, izdelave naprav za pridelavo, oblikovanje embalaže, neugodno vreme in vstop na trg.
"Bi pa mogoče izpostavil, da se mi zdi na splošno velik izziv doseganje poznavanja alge in vseh njenih blagodejnih lastnostih pri večini Slovencev. Sedaj iz tega razloga maksimalno delamo na izobraževanjih, predstavljanju izdelka prek spleta ter razvijanju novih produktov, s katerim bomo lahko algo še bolje približali vsem Slovenkam in Slovencem," še dodaja.
Janezova misija je namreč, da za svoje izdelke naredi velik, a lahkoten korak v smeri boljšega in trajnostnega načina življenja.
Tomaž Cimerman, mlad živilski tehnolog, je skupaj z bratom prevzel kmetijo staršev in združil trženjsko žilico s tradicijo poljedelstva in prašičereje. Že od nekdaj je veliko pozornosti posvečal problematiki količine zavržene hrane, njegova želja pa je bila, da bi na slovenskem trgu ponudil nekaj unikatnega. To mu je sicer uspelo, a ne brez izzivov. Razkriva namreč: "Največji izzivi so zagotovo zelo preveč balastna birokracija in nelojalna konkurenca. Z bratom sva se posla lotila resno, vendar velikokrat spoznaš, da si premajhen, da bi delal spremembe proti velikanom." Ne glede na vse pa mu je uspelo ustvariti okusen in hrustljav izdelek, ki vas bo osupnil.
Poiščite izdelke 8. sezone Štartaj Slovenija ekskluzivno v trgovinah Interspar in z nakupom podprite slovensko podeželje.
Sponzorirana vsebina
