Je boj proti koncentraciji kapitala, v takšni obliki, kot se kaže sedaj (izredna seja v začetku junija in v juliju), predvolilna poteza? Oz. v kolikšni meri je lahko predvolilna poteza.

Pravzaprav je precej vseeno, kaj je, kajti tik pred volitvami se praktično vse, kar se v politiki odmevnega dogaja, interpretira kot predvolilna poteza. Če pa iz teh prizadevanj izhajajo kakršnikoli rezultati, ki lahko v resnici omejijo koncentracijo kapitala, je to pozitivno, pa tudi če je motivirano z volilno kalkulacijo.

Katere bodo osrednje teme letošnje predvolilne kampanje?

Menim, da bodo ključne teme korupcija, gospodarske in socialne teme ter vloga politike v družbi.

Kakšno razliko pričakujete med sedanjo opozicijo in vladnimi strankami v predvolilnih temah.

Vladna stran bo izpostavljala predvsem gospodarske uspehe, kot sta visoka rast in razmeroma nizka brezposelnost, uspešno vodenje EU in relativno stabilnost tega mandata. Opozicija bo igrala na socialne teme in kritizirala neenakost in vmešavanje politike v različne družbene podsisteme ter opozarjala na inflacijo.

Katere so prednosti opozicije in prednosti vladajočih strank pred volitvami? (na primer vladne stranke se lahko "pohvalijo" z uspehi, lahko pred volitvami prilagajajo zakonodajo, da je bolj všečna – primer ZDA, kjer je znano, da se pred volitvami davki znižajo, omili politika ... Opozicijske stranke pa lahko izpostavljajo napake vladajočih).

Vladni strani je časa za večje ukrepe večinoma zmanjkalo. Nekaj všečnih potez je vsekakor potegnila, zdaj pa bo lahko predvsem izpostavljala inventar doseženega v zadnjih štirih letih. Opozicija bo stopnjevala ostro kritiko vladanja, ki jo izpostavlja že ves čas.

Pričakujete tudi negativno kampanjo, ali se ta pri nas – po izkušnjah iz preteklosti - "splača"? Je morda zgodba o tajkunih primer negativne kampanje?

Skrbno odmerjena negativna kampanja je normalna. Predvsem opozicija jo mora v določeni meri uporabljati, saj prek nje skuša dokazovati, da je bila vlada razmeroma slaba in da je potrebno nekaj novega. Ne izplača pa se zelo ostra negativna kampanja, saj se ta po dosedanjih izkušnjah zlahka obrne proti njenemu nosilcu. Zato se bodo večje stranke izogibale ostrim oblikam negativne kampanje. Na državni ravni je doslej izrazito ostro negativno kampanjo sebi v prid uspešno uporabljala le SNS. Zgodba o tajkunih pravzaprav ni tipičen primer negativne kampanje, saj - z eno izjemo - ne leti na nobeno stranko neposredno. Vse stranke, razen SLS, so se od tajkunov precej jasno distancirale.

Kakšno volilno udeležbo pričakujete? Volilna udeležba se je skozi leta nižala, je to normalno? Bi kazalo v Sloveniji sprejeti kakšne ukrepe, morda v stilu italijanskih, ki bi volivce spodbudile da bi odšli na volitve?

Volilna udeležba ne bo bistveno nižja kot je bila na volitvah leta 2004. Razen splošnih pozivov k volilni udeležbi se mi drugi ukrepi za njeno spodbujanje ne zdijo potrebni in smiselni. Udeležbo na volitvah je treba razumeti kot pravico, ne pa kot dolžnost.

Na podlagi česa se volivci pretežno odločajo na volitvah? Bi se strinjali z izjavo, da se volivci odločajo, kot med različnimi znamkami pralnega praška in da zato, ker manjka kvalitetne javne razprave?

Danes je primerjava volivca s potrošnikom precej smiselna. Včasih so bile stranke precej razredno pogojene, odločitev za stranko je bila takrat v veliki meri stvar močne in razmeroma trajne lojalnosti. V današnji poznomoderni družbi, ki je visoko individualizirana, starih razrednih, slojevskih in podobnih lojalnosti skoraj ni več, zato je tudi odločitev za stranko bolj stvar trenutne posameznikove odločitve kot pa trajnejše lojalnosti. Volivec torej vsekakor je vse bolj potrošnik, ki izbira med političnim blagom. Vendar pa je lahko ta potrošnik racionalen, tako da spremlja in analizira politične debate in se potem odloča na podlagi argumentov in dejstev, ali pa je iracionalen, impulziven in podobno in se odloča recimo na podlagi lepe embalaže.