V času največjih napetosti na Primorskem je Igor Žerjal prijel za televizijsko kamero. Igor Žerjal pravi, da si je rekel, da mora ''to posneti, da dokumentiram in bo to moj osebni doprinos, če bo kaj''. ''Kdo je takrat vedel, kaj se bo razvilo,'' dodaja.
Posnel je tragično zgodbo uslužbenca JLA, ki so ga slovenski miličniki pri Škofijah zajeli, a so ga, se spominja Žerjal, zaman prepričevali, naj prestopi na slovensko stran.
Po besedah Žerjala je zajeti uslužbenec JLA dejal ''glej, jaz sem z Reke – imam družino – če izgubim to službo, jih nima kdo hraniti in je šel dol''. Vrnil se je na mejni prehod Škofije, od koder se je po hrano ponovno odpeljal naslednji dan. A je imel pri vrnitvi na prehod precej manj sreče kot dan prej.
Dan po eni od dogovorjenih prekinitev ognja so namreč vojaki zapeljali v slovensko zasedo. Razvnelo se je streljanje, na cesti k Škofijam pa je obstal prerešetan vojaški tovornjaček s tremi mrtvimi. Igor Žerjal pravi, da je bil nesrečni uslužbenec JLA že drugi dan ustreljen. ''Eden od teh dveh, ki so jih dan prej zajeli, zaslišali in jih potem spustili,'' pravi.
General reškega korpusa Marjan Čad se spominja, da so mu v Škofijah po prekinitvi ognja 29. junija 1991 ''ubili vojake in civiliste''. Zaradi žrtev je Beograd zahteval odločen odgovor, trdi upokojeni general. Med drugim je Čad dobil na mizo poseben ukaz, odobritev za tri dni 260 poletov bojnih letal nad Koper in Sežano. A letalskega napada na Primorsko le tri dni za tem, ko je proti njej poslal tanke general po lastnih besedah ni želel podpisati. Dejstvo je, da do napada ni nikoli prišlo.
Zapletlo pa se je tudi s truplom ubitega uslužbenca, ki je večji del življenja preživel v Sloveniji. Marjan Čad pravi, ''da Slovenci niso pustili, da ga pokopljemo in sem ga moral preko Pule peljati v Srbijo''. ''Pa je žena jokala, dva otroka ima,'' se spominja upokojeni general.
Po prepričanju Žerjala je bilo za smrt vojakov in uslužbenca JLA krivo ''nesrečno naključje''. ''Očitno so policisti nenaden gib vojaka v vozilu doživeli kot grožnjo ter začeli streljati, ker so se bali, da bodo streljali na njih,'' pravi.
Smrt treh vojakov na Škofijah je v uradnih slovenskih spominih vodena kot "uspešen spopad policistov z vojaki JLA pri Škofijah". Vodja lokalnih veteranov Fabio Steffe pravi, da uradni zgodbi o dogodkih nima česa javno dodati.
KOMENTARJI (115)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.