Vojna skozi vaše oči: Po spričevalo prišle le tri učenke

Naša bralka Lidija je junija 1991 opravila maturo. Konec meseca bi se moral na podelitvi spričeval zbrati cel razred. A podelitev je potekala ravno v času, ko je bila Slovenija globoko v vojni. Lidija se spominja, da je bila takrat cesta Maribor–Lenart zaprta, po njej pa se ni peljal skoraj nihče. A sama je želela po maturitetno spričevalo.

Pripoveduje, da jo je tisti dan oče poslal v trgovino po kruh. Hkrati je morala tudi po pošto, da bi videla, ali lahko dvigne kaj denarja. "Vrnila sem se brez kruha, pa tudi denarja je zmanjkalo na pošti,“ pravi Lidija. Tako sta se Lidija in njen oče odpravila v mesto. Že od daleč sta opazila, da se po lokalni cesti pelje policijski avtomobil.

"No, pa že prihajajo pome,“ je takrat Lidiji dejal njen oče, ki je bil policist v rezervi. "Ah pa ja, sem si mislila. Pa res. Policijski avto se ustavi in policist vpraša, kje živi moj oče,“ pripoveduje Lidija.

Skupaj so se vrnili domov po opremo, a ker je Lidija močno želela po maturitetno spričevalo, sta z očetom le nekako prepričala policista, da se je Lidija lahko z njimi peljala do Maribora. "Ko je policijski avtomobil zapeljal skozi železniški nadvoz v Dragučevi, smo že od daleč videli tanke, ki so jih ljudje z barikadami ustavili na mostu pred Pesnico,“ se spominja Lidija. Nekaj tankov je stalo na cesti, en pa je bil v obcestnem jarku. "Veliko je bilo ljudi, veliko kričanja in trdna odločnost, da tankov ne spustijo skozi,“ opisuje takratne dogodke Lidija. Po njenih besedah je takrat eden od policistov dejal: "Hitro pelji, da nas ne opazijo. Samo obrnejo se s to cevjo, pa bomo vsi pri Svetem Petru.“ A Lidija dodaja, da se ni zgodilo nič. V Maribor so prispeli varno. Ulice štajerske prestolnice so bile prazne, v zraku pa je bilo čutiti napetost.

Lidija je le prišla po svoje spričevalo, a tam sta jo pričakali le dve sošolki. Od 24 učencev so tako po spričevalo prišle le tri učenke. "Počutile smo se okradene za lep zaključek in slovo od srednješolskih klopi,“ svojo zgodbo zaključuje Lidija.

Preberite še: Bralka Jožica pravi, da treh dni vojne, ki so se odvijali čisto blizu njenega doma, ne bo nikoli pozabila. Medtem se bralka Majda spominja, kako je iz JLA reševala svojega sina.