Slovenci enotno proti agresorju

Prve smrtne žrtve na slovenski in jugoslovanski strani so padle pri Trzinu in ob sestrelitvi dveh armadnih helikopterjev. Proti večeru je postalo jasno, da bo Slovenija tik po rojstvu soočena z resnim vojaškim obračunom, in tudi to, da smo Slovenci enotni in da se bomo uprli. Tanki, ki so dan po Primorski z gosenicami želeli povoziti celo Slovenijo, so naleteli na barikade in upor. Ljudski armadi se je uprlo ljudstvo. V Ormožu je gorelo, v Dornberku je vojska streljala prek glav civilistov. Na barikadah nasedli oficirji so nemočno grozili v Pivki.

Od prvega dne je bilo v boje vključeno tudi jugoslovansko vojaško letalstvo, ki je zadevalo jugoslovanske cilje in slovenske ter tudi civilno prebivalstvo.

Pri Trzinu so desant ustavili, nato so začeli padati helikopterji. Prvi v Rožni dolini nad Ljubljano. Danes po 20 letih general Andrija Rašeta, eden od vodilnih operativcev JLA ,za 24UR pove, zakaj je v Rožni dolini padel prav slovenski pilot Anton Mrljak. "Moral bi leteli poveljnik eskadrilje Stefanovič, podpolkovnik, iz kasarne Borisa Kidrič na Vrhniko, da pripelje kruh,“ je dejal. Slovenec je prišel na muho Slovencev zaradi menjave v zadnjem hipu. "Jaz sem ukazal, naj Štefanovič pride poročati v Zagreb in on je ukazal, naj odleti z gazelo Mrljak,“ še dodaja general. Mrljak je bil ena prvih žrtev vojne – Slovenec ujet v uniformo JLA.

Poleg letalstva bi morala nad Slovenijo tudi mornarica. "Patruljni čoln Koper je plul k Luki Koper na privez, ker je tam pomorski mejni prehod,“ je pojasnil Rašeta. Kot dodaja, nikoli ni bilo načrtovano, da bi Slovenijo napadli iz morja.

Kontraadmiral Marjan Pogačnik, leta 1991 poveljnik Vojno-pomorskega sektorja v Pulju, za 24UR prvič javno našteje vse ladje, ki so mu jih dodelili za napad na Slovenijo. "Na čelu z veliko patruljno ladjo Koper, potem še štiri raketne čolne, štiri torpedne čolne, eno raketno topnjačo in eno mini podmornico. Privezani so bili v luki in nisem dovolil, da bi izpluli,“ pravi.

Načrti armade so bili jasni. "Če bi bil kakšen upor s kopenskimi silami, potem bi bok ščitila ta taktična grupa, ki je bila pa ognjeno močna,“ pravi Pogačnik. ''To pa bi bila katastrofa,'' dodaja. Pogačnik je še povedal, da nad Slovence ne bi poslal tankov. Ni imel namreč rezervnih delov, ki jih je preventivno naročil v nemogočih količinah mesec prej. A kljub takšnim odločitvam je jugovojski uspelo.

V prvih 24 urah je bilo zavzetih 133 objektov. In del objektov za policijo, predvsem na meji z Italijo, so prevzeli zvezni organi in vojska se je umaknila, je povedal Rašeta. Prehode je bilo treba spet zavzeti. Pravi obračun z armado se je šele začenjal – pred natančno 20 leti.