
Občani Šentilja, Pesnice in Kungote so skupaj z vojnimi veterani, Slovensko vojsko in Policijo pripravili slovesnost, s katero so se spomnili dogodkov pred 20 leti na šentiljskem mejnem prehodu in v okolici. Po besedah Ljubice Jelušič je bilo treba pred 20 leti na Šentilju ohraniti simbolično odprto pot, to je mejni prehod. Kot je opozorila ministrica, takšna naloga nikakor ni bila lahka, saj so takrat večino mejnih prehodov po državi že zasedli pripadniki jugoslovanske vojske.
Jelušičeva je dejala, da so branitelji Šentilja za današnje razmere opravili neverjetno nalogo: "Ubranili ste prehod in dosegli ste, da so se dobro utrjene sile jugoslovanske vojske predale." Po besedah ministrice je posebnost šentiljskega mejnega prehoda, da v osamosvojitveni vojni nikoli ni padel v roke nasprotnika. "Šentilj je bil pravzaprav naša pot v svet. Bil je znak boja za to, da bomo ohranili to okno," je dodala ministrica.
Ena najbolj srditih bitk osamosvojitvene vojne se je bila za Šentilj
Iz Maribora je 27. junija 1991 proti Šentilju krenilo deset tankov jugoslovanske vojske. Ustavila jih je barikada v Pesnici, ki pa so jo tanki uspeli prebiti. Cestni oviri sta bili tudi v Ranci in pri Kaniži, kjer sta dva tanka obtičala.
Preostale tanke je zadržala barikada v Štrihovcu, kjer je med teritorialci in jugoslovansko vojsko prišlo do spopada. Tankovska četa je bila razbita 29. junija, vojaki so se predali, vozila pa je prevzela Teritorialna obramba. Kot je poudarila ministrica, je s šentiljskimi dogodki tako povezan tudi nastanek prve slovenske tankovske čete.
Glavni spopad je sledil 2. julija, ko so teritorialci s tankovskimi topovi začeli napad na šentiljsko obmejno stražnico. Jugoslovanski vojaki in častniki so zapustili položaje in se naslednji dan predali. Kmalu potem sta se predali tudi stražnici Sladki Vrh in Špičnik.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.