FOTO: 'Danes ne živimo v junaških časih'

V luči 20. obletnice slovenske samostojnosti je na  ljubljanskem Kongresnem trgu potekala osrednja proslava. Potem ko so z ljubljanskega gradu zadonele topovske salve in se je zaslišala še slovenska himna, je sledil pregled častne enote, ki jo je seveda pregledal predsednik republike Danilo Türk.

Türk je nato stopil na govorniški oder, saj je prav predsednik republike današnji glavni govorec. "Naša domovina slavi 20. rojstni dan," je Türk začel svoj govor.

Dejal je, da so na proslavi številni udeleženci vojne za Slovenijo in svojci tistih, ki so za domovino žrtvovali najdragocenejše, svoja življenja. "Njim se moramo zahvaliti za izborjeno neodvisnost. Letos, ob 20-letnici naše države, jim izrekamo še posebno hvaležnost,“ je povedal Türk. Se pa ob tem dnevu spominjamo tudi vseh številnih prispevkov civilne družbe, njenih organizacij in gibanj, njenih idej in njenih voditeljev, ki so neposredno pred osamosvojitvijo oblikovali intelektualno in politično podlago naši neodvisni državi.

Türk je v govoru posebej pozdravil predsednike vseh štirih sosednjih prijateljskih držav. "S svojo prisotnostjo potrjujete naše prijateljstvo, naše medsebojno spoštovanje in zaupanje, naše uspehe pri reševanju sosedskih vprašanj in našo skupno voljo za graditev dobrega sosedstva ter dobre prihodnosti Evropske unije in boljšega sveta," je dejal Türk.

O dobrem ...

Türk je pozval, da ne podcenjujemo dosežkov naših prvih dvajset let. Dejal je, da je Slovenija v tem času pomembno izboljšala blaginjo in življenjsko raven ter ohranila visoko stopnjo družbene kohezivnosti in socialne zaščite. Življenjska doba ljudi v Sloveniji se je v teh letih močno podaljšala, stopnja naše splošne varnosti pa je po Türkovih zgledna. "Danes smo tudi močno zasidrani v evropskem gospodarskem in družbenem okolju. Vse resne in poštene primerjave z evropskimi državami nam kažejo dobro. Tudi iz teh primerjav moramo črpati svojo samozavest,“ je povedal.

... in o slabem

Türk se je dotaknil tudi naših šibkosti, pomanjkljivosti in omejitev. Te so po njegovih besedah v teh časih še posebno dobro vidne v naši politiki. "V Sloveniji v teh 20 letih še nismo povsem ponotranjili spoznanja, da imamo svojo lastno državo ter da smo zanjo in za njene dosežke odgovorni prav vsi," je povedal. Po njegovem mnenju je naša sposobnost sporazumevanja o skupnih ciljih prešibka. Civilna družba Slovenije je danes razdrobljena, njene pobude pa nepovezane. "Naša skupna sposobnost oblikovati resničen in dolgoročno vzdržen državni interes je prešibka. Vse preveč je pesimizma in politične destruktivnosti. Premalo je pripravljenosti na spremembe," je bil kritičen Türk.

Türk meni, da potrebujemo drugačno stanje duha, ki bo omogočilo spodbuditev naših energij za skupno dobro in nas bo usmerjalo k skupnim ciljem in skupnemu prizadevanju. Toda kako to doseči? "Danes ne živimo v junaških časih. Nismo nevarno ogroženi. Skupno voljo je zato težje oblikovati kot pred 20 leti, ko nam je grozilo nasilje in ko se je bilo treba z orožjem v roki postaviti v bran – za zaščito človekovih pravic in samoodločbe naroda,“ je povedal.

Glavni obrisi rešitev so že jasni. Türk meni, da moramo našo državo bolje upravljati. Hkrati moramo sprejeti dejstvo, da potrebujemo nove ravni kakovosti v našem gospodarstvu in socialni politiki. Hkrati pa moramo razmeti, da bomo do sporazuma o potrebnih rešitvah prišli samo s strpno razpravo, brez dramatiziranja, brez zamerljivosti in brez negativnih čustev. Po njegovo moramo poslušati drug drugega in razpravljati z argumenti.

Med Türkovim govorom je bilo moč slišati medklice članov društva Hervardi.

Ko je Türk končal svoj govor, se je začel umetniški del proslave. Proslava se je končala s kratkim ognjemetom in šestimi salvami iz topov Enote za protokol Slovenske vojske.

Preberite še: S kakšnimi težavami so se soočali pred 20 leti, ko so na slovesnosti razglasili samostojnost Slovenije?

Na slavnostni seji so se spomnili preteklosti in govorili tudi o sedanjosti

Čeprav se je proslava začela ob 21. uri, pa se je dogajanje na prenovljenem Kongresnem trgu začelo že ob 20. uri, kar je omogočila moderna tehnologija. Tam so se namreč prižgali veliki ekrani, prek katerih je bilo moč spremljati slavnostno sejo DZ. Na sejo so bili sicer povabljeni poslanci in pomembni predstavniki Slovenije ter tujih držav.

Kot slavnostni govornik je na seji nastopil predsednik DZ Pavel Gantar. Gantar je v svojem govoru dejal, da je 25. junij 1991 dan, ob katerem se je zgostila slovenska zgodovina. "Je dan, ki je v zadnjih 20 letih postal simbolna točka ter presečišče teženj in sanj slovenskega naroda po svobodi in samostojnosti,“ je povedal Gantar. Dan po sprejemu Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije se je na Trgu Republike dvignila slovenska zastava, ob tem pa se, kot je povedal Gantar, spominjamo tudi znamenitih besed, ki so bile izrečene. A še preden se je slavje poleglo, so že zahrumeli tanki. "Državnost Slovenije je bila razglašena, toda bitka zanjo se je šele začela,“ je povedal Gantar.

Dnevi, ki so sledili, so bili po Gantarjevih besedah dnevi odpora, poguma in odločnosti, ki so jugoslovansko vojsko vodili v poraz, saj ni dosegla zastavljenih ciljev in prevzela nadzora nad mejo ter institucijami.

Gantar je spregovoril tudi o takratni oblasti in dejal, da se je ta zavedala, da se ne smejo zgoditi niti najmanjše napake. "Poznejši dogodki so pokazali, da je bilo delo dobro opravljeno in zato vsem tistim, ki so nosili breme in odgovornost za proces dejanske osamosvojitve, velja izreči vse priznanje in hvaležnost," je povedal Gantar.

Ob tem je dodal, da boj za samostojno Slovenijo ni bil boj za kakršno koli Slovenijo, ampak za Slovenijo kot demokratično državo in za Slovenijo kot odprto družbo. "Zato nekdanje Jugoslavije nismo zapustili kot nacionalisti, ampak kot demokrati. In mislim, da moramo biti na to ponosni," je povedal.

Je pa Gantar izpostavil, da je čas krize še bolj grobo kot sicer razkril tudi senčne plati družbenih in gospodarskih sprememb, ki se jih nismo nadejali. "Kot na primer poskuse zlorab javnih funkcij za zasebne koristi ter oblikovanje neformalnih omrežij za izvajanje političnih vplivov na pomembne javne odločitve; da ne govorim o spornih menedžerskih prevzemih, ki so spravili v propad veliko podjetij ter v obup številne delavke in delavce," je povedal.

Pri tem je po njegovo pomembno, da takšna dogajanja in pojavi ne ostanejo prikriti. "Pri tem igrajo ključno vlogo neodvisni in avtonomni mediji – časi izpred dvajsetih let naj nam bodo pri tem ne le svarilo, ampak tudi zgled," je dejal.

Zaupanje v državo in njeno politiko pa bo po Gantarjevih besedah odvisno le od tega, ali se institucije, ki utelešajo prizadevanja za skupno dobro, učinkovito in hitro odzivajo na poskuse "ugrabitve države" za koristi nekaterih ter obenem v škodo vseh drugih.

'Letošnja praznovanja naj bodo izhodišče za premislek'

Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je ob 20-letnici Slovenije v svojem in v imenu državnega sveta čestital državljankam in državljanom Slovenije. Dodal je, da je Slovenija, čeprav se morda ne zdi tako, v 20 letih napredovala hitro in skokovito, na kar kažejo statistični podatki standarda prebivalstva, naraščajoči BDP, življenjska doba prebivalstva in šolska izobrazba. "Samo nekaj let po osamosvojitvi smo bili sprejeti v Evropsko unijo in Nato ter se priključili skupnemu evrskemu trgu," je menil.

Ob tem je poudaril, da moramo biti ponosni na samostojnost, ki je uresničila sanje mnogih generacij in da moramo prevzeti odgovornost za našo prihodnost v času ekonomske krize.

Po njegovih besedah smo naleteli na mnoge slabosti, ki jih v času ekonomskega razvoja nismo opazili in nanje nismo bili pripravljeni, pojasnjuje. Ob tem se moramo vprašati, zakaj po 20 letih ljudje ne zaupajo več v institucije, ki upravljajo z državo, dodaja. Letošnja praznovanja pa je označil kot izhodišče za premislek, kje smo in kam želimo, saj časi, ki prihajajo, zahtevajo inovativne rešitve na vseh področjih življenja.

'Slovenija veliko dolguje papežu Janezu Pavlu II.'

Ob 18. uri je sicer v ljubljanski stolnici v luči 20. obletnice samostojnosti potekala tudi maša za domovino, ki jo je vodil dekan kardinalskega zbora in nekdanji državni tajnik kardinal Angelo Sodano. Ta je izpostavil vlogo Janeza Pavla II. pri priznanju Slovenije. Razlog, zakaj je Sveti sedež podprl samostojnost Slovenije, je, da so nauk Cerkve in še posebej papeži vselej podpirali pravice narodov. Tudi papež Janez Pavel II. je bil prepričan v pravico narodov do svobode. Slovenija mu veliko dolguje, je ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije dejal Sodano.