Kako obračunati s Slovenijo?

Na današnji dan pred 20 leti je takratna skupščina sprejela temeljno ustavno listino, ustavni zakon in deklaracijo o neodvisnosti, s čimer smo Slovenci prvič v zgodovini dobili svojo državo. A Beograd je že sredi osemdesetih sumil, da Slovenija pripravlja odcepitev, je za 24UR povedal nekdanji general JLA Andrija Rašeta. Kako obračunati s Slovenci, pa se Beograd ni mogel dogovoriti kar tako.

Kot je povedal Rašeta, takrat drugi mož zagrebškega poveljstva, so želeli čim prej obračunati s severnimi uporniki. "Stanovnik mi je odgovoril: 'General, mi smo se dogovorili z Italijo in Avstrijo, da nam pomagata prebroditi težke čase,'" je dejal Rašeta.

V Sloveniji pa so se želeli čim prej dovolj oborožiti, da bi se lahko uprli armadi, je prvič pred kamero za 24UR pojasnil takratni šef nabave Ludvik Zvonar. "Dinarje smo pretvorili v marke, tako da je bilo devet milijonov mark. To je bil edini denar, ki ga je Slovenija imela za orožje," je dejal. To orožje je Slovenija celo zimo testirala.

Med generali pa so bili tudi Slovenci. Marjan Čad, Slovenec na čelu reškega korpusa, ki je napadel Primorsko, je prvič javno spregovoril za POP TV. Danes, ko se spominja nacionalizma v vseh nekdanjih republikah, je prepričan, da tudi vojska ni mogla ohraniti Jugoslavije. Kot še nekateri drugi je Čad mislil, da bo "armija ta vrh zamenjala, pa bo potem konfederacijo postavila".

Slovenci pa so medtem vse bolje uporabljali svojo armijo – teritorialno obrambo in vojaške evidence smo zavarovali – fizično in tehnološko. Podatki so bili shranjenih v računalnikih. Zapleniti kartone nabornikov torej ni imelo smisla, se spominja Rašeta.

Slovenija je razvila celo lastno orožje, Gorenjevo brzostrelko MGV, med ljudmi ljubkovalno imenovano Mali gospodinjski vrtalnik. Z izredno hitrostjo strelov na minuto. "Kar 600 do 1200. Uporabljen je bil tako v naši vojni kot tudi pred vojno v času priprav za zaščito transporta orožja" je povedal Zvonar.

Napad JLA je bil načrtovan med 6. in 8. junijem. A kot pravi Rašeta, se na seji predsedstva niso uspeli dogovoriti in vse skupaj se je prestavilo. General še danes trdi, da je šlo za intervencijo in ne za množični obračun. "Po sporazumu OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi) je treba vsak premik vojske večji od dva tisoč pripadnikov prijaviti KEVSu, da pošlje svoje opazovalce," je pojasnil Rašeta.

Da bi jih bilo manj, je vsak poveljnik dobil natančna navodila. Po stopnjevanju na obeh straneh je bilo v torek, 25. junija, vse nared za obračun – pred točno dvajsetimi leti.