V teh dneh Republika Slovenija praznuje 20. rojstni dan. Razglasitev samostojnosti in neodvisnosti je bila vrhunec dogodkov, ki so se odvili mesece in dneve pred 25. junijem 1991, je na spletni strani državnega zbora zapisal njegov predsednik Pavel Gantar.
''Med takšne, predvsem s simbolnega vidika pomembne dogodke, nedvomno sodi sprejem ustavnega amandmaja, s katerim smo dobili nov državni grb s prepoznavnim likom Triglava ter belo-modro-rdečo slovensko narodno zastavo z grbom Republike Slovenije,'' je zapisal Gantar
Vprašanja novih slovenskih simbolov so se v skupščini lotili že spomladi leta 1991, a je bilo iskanje soglasja dolgotrajno, je zapisal Gantar. Novi simboli so bili izbrani v naglici osamosvojitvenega obdobja, tako da je bil šele ''tik pred zdajci'', 24. junija 1991, ob 20. uri vendarle sprejet Ustavni amandma C k ustavi Republike Slovenije. Z njim smo dobili nov grb in novo zastavo, ki je ''čez 48 ur ponosno zaplapolala na zgodovinski slovesnosti ob razglasitvi samostojne in neodvisne Republike Slovenije''.
Po Gantarjevih besedah sta bila nova zastava in grb pomembna predvsem s simbolnega vidika, saj sta predstavljala ''prelom s prejšnjo ureditvijo in nov začetek, nista pa bila ključna za samo uresničitev samostojnosti in neodvisnosti''. ''Tisto, kar je bilo za razglasitev in uveljavitev samostojnosti Slovenije – zlasti s pravnega vidika – ključnega pomena, je bilo sprejetje temeljnega konstitutivnega državno-pravnega akta,'' pravi Gantar. S tem aktom smo uveljavili svojo osamosvojitev, Skupščina Republike Slovenije pa je po Gantarjevih besedah izpolnila mandat, ki ji je bil naložen s plebiscitom.
Preberite tudi: Sloveniji ob dnevu državnosti čestitale tudi ZDA
Janša: Ta država je še premalo domovina
Predsednik SDS Janez Janša je kot slavnostni govornik danes sodeloval na osrednji občinski proslavi ob dnevu državnosti v Dravogradu ob dvorcu Bukovje, kjer je bila ob času osamosvojitvene vojne vojaška baza. "Ta država je še premalo domovina," je zbranim dejal Janša in dodal, da je to povezano tudi z nezadovoljstvom v današnjem času.
Ko je bila naša država napadena, smo branili domovino. Domovina pa je nekaj več od države in si jo vsak predstavlja po svoje. Vendar si je nihče ne predstavlja v obliki tisoče zakonov ali predpisov ali s tem, čemur se zdaj z vse bolj prevladujočo frazo reče pravna država, je dejal prvak SDS. "Domovino si vsak predstavlja kot dom, domovino si vsak predstavlja kot svoje najbližje, domovino si vsak predstavlja kot tisto, kar mu je najbolj pri srcu, predvsem pa si vsak domovino predstavlja kot prostor pravičnosti," je dejal Janša in ocenil, da je to najbrž v 20. letih največja zamujena priložnost za Slovenijo. "Kajti ta država, ki smo jo takrat razglasili, pridobili in tudi ubranili s krvjo – in znotraj tega je Koroška plačala praktično največji krvni davek med vsemi pokrajinami v Sloveniji – ta država je še premalo domovina. Žal," je stanje ocenil Janša in dodal, da je tudi to nezadovoljstvo, ki se meša v ta praznična dogajanja in občutenja ob 20. obletnici, v glavnem pogojeno s tem, čeprav je to težko razbrati, saj večina govori o statistiki.
V daljšem govoru, v katerem se je podrobno spomnil dogajanj v za Slovenijo pomembnih osamosvojitvenih dneh, je opozoril, da tistih vrednot, ki so omogočile, da je Slovenija takrat sploh nastala, da je tudi zbrala toliko poguma, da se je ubranila, ko je bila v temelju ogrožena, da teh vrednot v teh 20 letih nismo v Sloveniji niti vedno živeli niti jih vedno potiskali v ospredje. "Velikokrat se je v ospredje potiskalo marsikaj, tudi obdobja iz slovenske zgodovine, ki so nas samo delila, namesto da bi iskali tudi takrat, ko je težko, navdiha v tistih časih, ki so Slovence združevali," je dejal Janša, ki je večkrat izpostavil borbenost in odločnost Korošcev, zaradi česar lahko Korošci v teh dneh še bolj s ponosom praznujejo.
KOMENTARJI (356)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.