Bi Slovenija lahko imela Savudrijo?

Dvajset let po uradnem koncu vojaških operacij v Sloveniji pa še vedno niso pojasnjene vse okoliščine vojne. Upokojeni admiral Marjan Pogačnik je prepričan, da bi morala slovenska stran takrat zavzeti celotno Savudrijo. Celo več, kot poveljnik JLA je tedaj iz Istre umaknil vse enote armade in o tem obvestil slovensko stran. A vodilni osamosvojitelji ponujene možnosti, ki bi verjetno brez težav uredila mejna vprašanja, niso izkoristili.

Dvajset let po koncu vojne poiščemo odlikovanja osamosvojiteljem – neverjetno v muzeju novejše zgodovine. Janša, Bavčar, Kacin, Bučar, Rupel in Peterle so jih vrnili v znani Bata vrečki, ko je Milan Kučan odlikoval Ljuba Bavcona, in pokazali svoje mnenje o Milanu Kučanu – še enemu od akterjev osamosvojitve – še danes ne z vseh strani pojasnjenemu procesu.

Se je JLA uštela?

Raziskovalec Bojan Dimitrijević, eden redkih, ki je imel kot namestnik obrambnega ministra Srbije vpogled v arhive JLA, še danes meni, da se je armada uštela. "Po modelu prejšnjih uporab sile, predvsem na Kosovu, se je ob omejeni uporabi aviacije in izvozu tankov na ulice pričakovalo, da bo slovensko vodstvo opustilo svoj koncept samostojnosti," pravi.

A ni spregledal mnenja predvsem hrvaških zgodovinarjev, da je bila odcepitev dogovorjena. "To je še vedno le teorija, saj še vedno ne obstaja nikakršnega dokumentiranega dokaza, da sta se srbska in slovenska stran o tem dogovorili. Vendar dinamika bojevanja kaže, da so se že 3. julija vsi večji boji končali," še pojasnjuje.

In takrat so prav osamosvojitelji – tudi tisti, ki so vrnili odlikovanja – zapravili priložnost, da bi uredili mejo, pravi upokojeni kontraadmiral Marjan Pogačnik, sicer poveljnik Vojno-pomorskega sektorja v Pulju, ki je enote JLA premestil iz Istre. "Pomaknil sem jih pravzaprav v Pulj. In je bila Savudrija čista. Umag čist," pojasnjuje.

In kot trdi, je slovensko vodstvo za to vedelo. "Jaz sem slovenski strani javil, da ne bom reagiral na nobeno zadevo proti Sloveniji," je dejal. Ključno vprašanje, ki se vleče vse od leta 1991: "Bi takrat lahko slovenska stran zasedla boljša izhodišča?" "Absolutno. Absolutno bi morala priti na Plovanijo in če nič drugega, zasesti rt in svetilnik Savudrijo. Ker je bila tako ali tako Savudrija v katastru JLA. Ni bila ne hrvaška ne slovenska, in ker smo bili mi v vojni z JLA, bi si kot zmagovalci to lahko privoščili," je odločen Pogačnik.

'Z orožjem so se mnogi okoristili'

A zmagovalci so si – tako drug upokojeni visoki častnik – privoščili nekaj drugega. Marjan Čad, nekdanji poveljnik reškega korpusa, pravi: "Do zdaj nisem nikjer pisal spominov o prodaji orožja, ampak takšne težke stvari vem," je dejal.

Tedanji vodja logistike pravi, da nakup in prodaja nista sporni. Ludvik Zvonar pravi, da orožja niso zlorabili. "Tudi to orožje, ki je bilo preko tranzita prepeljano preko slovenskega ozemlja, so morali Hrvati in druge republike morali plačati v tujini," je dodal in pojasnil, da s tem Slovenija ni imela ničesar.

A upokojeni general Čad, ki kljub temu, da mu ni nihče dokazal nezakonitega ravnanja pri napadu na Slovenijo, zaman čaka slovensko pokojnino in vztraja – predvsem z orožjem armade so si mnogi opomogli. Napoveduje, da bo o tem napisal knjigo. Nova izjava nasprotnika osamosvajanja, ki je tudi zaradi zaprtih arhivov pri nas in v Beogradu sredstvo političnega obračunavanja.

Dvajset let pozneje bi morale biti opreme ljudi tistega časa del preteklosti in delo zgodovinarjev, a nekateri letijo izredno visoko tudi danes. Denimo letalo galeb 23727, ki je prvo napadlo Slovenijo, je še danes del srbskih letalskih sil. Medalje osamosvojiteljem pa del muzejske zbirke tudi dvajset let pozneje.