38 milijonov ljudi (še) ne priznava Slovenije

Republiko Slovenijo priznava 186 držav od 198 držav, kolikor jih je trenutno na svetu. Letos so Slovenijo 27. aprila nazadnje priznali Komori, država v Indijskem oceanu s 690.948 prebivalci. Med nedavne tihomorske diplomatske osvojitve šteje tudi priznanje Mikronezije (24. marec, 108.004 prebivalci), državice Nauru s 13.287 prebivalci, ki nas je priznala 11. marca, medtem ko nas je Palau z 20.579 prebivalci priznal 18. februarja. Ekvatorialna Gvineja nas je s svojim priznanjem počastila na obletnico samostojnosti leta 2010.

Katere države pa Slovenije (še) niso priznale? Med večjimi državami in bolj obljudenimi suverenimi državami, ki ne priznavajo Slovenije, izstopajo tri afriške države: Zimbabve, Čad in Sierra Leone.

Mugabe ne sme do nas

Večini od 12.236.805 prebivalcev Zimbabveja je leta 2009 življenja ogrožala mnogo višja inflacija, kot smo jo nekoč poznali v Jugoslaviji, ki je naposled privedla do ukinitve nacionalne valute. Z železno roko mu vlada Robert Mugabe, poleg Mugabeja, inflacije, prehranske stiske pa državo pesti tudi kolera.

Politična in varnostna situacija je v Zimbabveju zelo negotova, zato ministrstvo za zunanje zadeve vsem slovenskim državljanom, ki v Zimbabveju nimajo nujnega opravka, tja odsvetuje potovati.  Predsednik Mugabe ne sme – verjetno pa tudi njegovi odposlanci ne – potovati v države članice Evropske unije, torej tudi v Slovenijo ne, lahko pa recimo obišče Vatikan, kot ga letos tudi je.

Nismo plačali za glas za nestalno članstvo v VS

Čad ima skoraj 10 milijonov prebivalcev, eno najrevnejših in najbolj korumpiranih držav sveta pa redno pretresajo politično nasilje in občasni poskusi državnih prevratov. Glede na rečeno se zdi najbolj verjetno, da se Slovenija ni odločila kupiti priznanja te države v zameno za njihov glas za naš nestalni sedež v Varnostnem svetu.

Priznanje le še vprašanje časa

Sierro Leone (6.005.250 prebivalcev) je v času našega osamosvajanja pretresala krvava državljanska vojna, ki se je formalno končala leta 2002.

Z dragocenimi minerali in rudninami bogata država (titan, diamanti, zlato), kjer večina prebivalcev živi v revščini, še vedno okreva od posledic državljanske vojne.

Trije voditelji Združene uporniške fronte in nekdanji voditelj Liberije Charles Taylor so se zaradi grozodejstev v državljanski  vojni znašli v Haagu, šele leta 2010 pa je Organizacija združenih narodov odpravila zadnje sankcije, rekoč, da je država ponovno vzpostavila nadzor nad svojim teritorijem. Priznanje Slovenije najbrž sledi v kratkem.

Etnično čista država, pa nikogar v Haagu

Svazi, najmanjša kontinentalna afriška država, ki nas ni priznala, pokriva približno toliko kvadratnih metrov površine kot Slovenija brez Prekmurja, leži pa med Južno Afriko in Mozambikom. Absolutno kraljevino BBC-jev Country Profile opisuje kot otok diktature, kjer je 26 odstotkov odraslih okuženih z virusom HIV. Kralj Mswati III. že od leta 1986 vztraja, da Svazi še ni zrel za večstrankarsko parlamentarno demokracijo, pri čemer ga podpirajo rojalisti, ki v njem vidijo močno združevalno silo, o demokraciji pa pravijo, da v državo vnaša razdor. Svazi je najbolj etnično homogena država v Afriki. Zna biti, da nas ne bodo nikoli priznali.

Naša diplomacija premalo dela na priznanju

Sao Tome in Principe, gosto poseljena država s 193.413 prebivalci, ki jo sestavljata otoka Sao Tome in Principe (Sao Tome in Principe je s približno 1000 kvadratnih kilometrov površine druga najmanjša afriška država), leži v Gvinejskem zalivu ob zahodni obali ekvatorialne Afrike, nekako 300 kilometrov pred obalami Gabona. Vzrok za nepriznanje Slovenije s strani države, ki je nekoč v izvozu kakava prekašala mnogo večjo Slonokoščeno obalo, a se je nato odločila omejiti svojo odvisnost od izvoza sladkega blaga, se utegne skrivati v nestabilnosti in kratkem roku vlad, ki so v preteklosti vodile to po številu prebivalcev drugo najmanjšo afriško državo.

V nas vidijo svoje separatiste

80 odstotkov od 5.670.544 prebivalcev Papue Nove Gvineje ima malo ali nič stika s pridobitvami modernega sveta. Številna plemena, živeča v izolirani notranjosti te ustavne monarhije, nimajo kaj dosti stika niti z drugimi plemeni, živečimi na teritoriju Papue Nove Gvineje, pa tudi če bi ga imela, bi se le stežka razumela med seboj, saj na drugem največjem otoku sveta govorijo kar 700 jezikov. Poleg tega, da pleme Slovencev živi zelo daleč, pa utegnejo oblasti v Port Moresbyju Slovenijo videti kot evropsko inačico Bougainvilla, separatističnega otoka, ki se je od Papue Nove Gvineje poskušal odcepiti leta 1990. Poskus odcepitve se je končal leta 1997 z 20.000 mrtvimi na obeh straneh. Brez neodvisnosti.

Ne utegnejo misliti na nas

Salomonovi otoki, ki ležijo vzhodno od Papue Nove Gvineje, se še niso zares umirili od etničnega nasilja, ki je v državi izbruhnilo leta 1999. Po podatkih slovenskega zunanjega ministrstva na otoku poteka ''mednarodna vojaško-policijska intervencija, ki se je iz faze vzpostavitve miru v letu 2003 prevesila v fazo vzdrževanja varnosti, reda in miru''. Politična nestabilnost, tretiranje države kot varnostnega problema in posledično slaba gospodarska situacija utegnejo biti krive za to, da slovenska zunanja politika med svoje uspehe ne more prišteti tudi njihovega priznanja.

Zanemarili smo 'bruto srečo'

V Aziji nas ne priznava budistična Kraljevina Butan, ki leži v himalajskem gorovju med Indijo in Kitajsko in je bila stoletja odrezana od sveta, država pa se je svetu začela po kapljicah odpirati šele leta 1970. Diplomatska neaktivnost in usmerjenost navznoter sta verjetno poglavitna razloga, zakaj država, v kateri so si namesto merjenja bruto družbenega proizvoda kot relevantno merilo blaginje omislili indeks bruto sreče, do danes ni priznala Republike Slovenije.

Krive premajhne hotelske kapacitete?

Po umiku oboroženih sil Združenih držav konec leta 1989 sledi obdobje miru. Med letoma 2000 in 2002 delovanje Komisije za resnico in spravo ponovno odpre stare rane. Ko naj bi bile te zaceljene, pa leta 2004 po štiridesetih letih otok zadene hurikan Ivan, ki je poškodoval 90 odstotkov vseh stavb na Grenadi. Že konec leta 2005 je obnovljenih 96 odstotkov vseh hotelskih sob (turizem predstavlja pomemben vir prihodkov države). Ker ima Grenada le 89.703 prebivalcev, utegne biti skoraj dva milijona Slovencev preveč za njihove turistične kapacitete.

Na Vanuatu nismo poslali tovora

Priznal nas ni niti Vanuatu, država s 243.204 prebivalci v južnem Pacifiškem oceanu, dom nadvse originalnega kulta tovora.

Opazovalci so otočane spremljali pri gradnji improviziranih letaliških stez, sestavljanju radijskih in telefonskih aparatov in imitaciji kretenj, ki so jih poznali od vojaškega osebja, ki je upravljalo s to opremo.

Glede na to, da ima najstarejši kult te vrste, kult Johna Fruma, celo poslanca v parlamentu, morda velja iz Slovenije tja poslati kakšen tovor, ki bi znal bistveno povečati možnosti za njihovo priznanje naše neodvisnosti.

 Daleč od oči, daleč od srca

Kiribati so neodvisna otoška država v Pacifiku, ki jo sestavlja 33 atolov (poseljenih jih je 12), ležečih med Avstralijo in Havaji. Obstaja resna možnost, da nekaj od njegovih 105.432 prebivalcev ve, da Slovenija sploh obstaja, medtem ko je trditev, da se naša zunanja politika Tarawe zaveda na enak način kot recimo Bruslja ali Washingtona, povsem neverjetna.

Preveč zaposleni z gradnjo Noetove barke?

Priznal nas ni niti Tuvalu, s skupaj 26 kvadratnimi kilometri površine tretja najmanjša država za Vatikanom, a se mu utegne to še maščevati, saj njegovim 10.991 prebivalcem zaradi napovedanega dviga morske gladine grozi neprostovoljna selitev na Novo Zelandijo.

Vse bi jih lahko sprejeli, če ne bi imela EU, predvsem pa Slovenija, take azilne politike, da lahko tudi Evropsko sodišče leta 2010 razsodi, da so imeli Nemci pravico leta 2005 dvema Iračanoma trajno odvzeti status begunca, ki sta ga uživala od leta 2002, z utemeljitvijo, da so se v državi ''trajno spremenile okoliščine'' v smislu, da nista več ogrožena.

Šalo in EU na stran, prav Tuvalu utegne biti naslednja država, ki bo priznala Republiko Slovenijo, saj bodo otočani v iskanju zaveznikov v boju proti klimatskim spremembam prisiljeni mobilizirali vse diplomatske resurse. Tudi Slovenija utegne priti prav.