"Nekoč se ni merilo, pa je bilo vseeno v redu, zdaj, ko za to vemo, nas pa skrbi in izgleda, da je tega plina več." Tako je na moje vprašanje, ali jih situacija z radonom kaj skrbi, odgovoril eden od domačinov na Blokah. Morda je v tem odgovoru nekaj resnice, sem pomislila, še posebej zato, ker mi je po izmerjenih vrednostih v prostorih knjižnice, ki so krepko presegale mejne vrednosti, inženir fizike in strokovnjak za varstvo pred sevanji Peter Jovanovič z Zavoda za varstvo pri delu dejal, naj ljudje vseeno ne delamo prevelike panike, saj je najpomembnejše, da izmerimo prave vrednosti in se potem odločimo za ukrepe. Zračenje, ki radon "odpihne", je prav gotovo eden najpreprostejših ukrepov. Če so vrednosti resnično previsoke, je potrebna sanacija. Do zdaj jo je moralo v Sloveniji opraviti že kar 70 šol in vrtcev. A kljub temu se je treba zavedati, da je radon resen problem, Slovenci pa smo celo eni najboljših v Evropi, ko je govor o preventivi in ukrepih zoper škodljive učinke radona. Zakon podjetjem v kritičnih občinah nalaga celo obvezne meritve radona, globe za kršitelje so razmeroma visoke, a inšpektorji želijo predvsem izobraževati in ozaveščati, ne toliko kaznovati.
Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.
V naravi nedolžen, v stanovanjih morilec
Strokovnjaki sicer poudarjajo, da radon, čeprav je radioaktiven, pravzaprav ne predstavlja velike nevarnosti za človeka. Sicer ga vdihnemo skupaj z zrakom, vendar ga kot plin tudi izdihnemo. Povsem drugače pa je seveda z njegovimi kratkoživimi razpadnimi produkti, ki so vedno prisotni v zraku skupaj z radonom.
"To so nanodelci, ki pridejo globoko v naša dihala, se nalepijo na steno dihal in tam radioaktivno razpadajo, potem pa to ionizirajoče sevanje na tem delu povzroča poškodbe. Glavni mehanizem je poškodba molekule DNK, in če nastane ravno pravšnja poškodba, lahko privede do raka," mi o uničujočem vplivu razpadnih produktov radona na človekovo zdravje razloži specialistka medicine dela, prometa in športa Polona Savič z Zavoda za varstvo pri delu, ki redno opravlja tudi preglede vodnikov po kraških jamah, v katerih so koncentracije radona precej visoke. "Ko govorimo o izpostavljenosti radonu, govorimo o dolgotrajni izpostavljenosti, zato večinoma zbolevajo starejše osebe, ki so se dalj časa gibale v prostorih, v katerih je bila povišana koncentracija radona, in to več let," še dodaja Savičeva.
Koncentracijo radona izražamo v Bq/m3, kar nam pove število radioaktivnih razpadov v sekundi v kubičnem metru zraka. Povprečne dolgotrajne koncentracije radona v zraku po Sloveniji so med 10 in 25 Bq/m3. Kadar pa radon na svoji poti zaide v zgradbo, se lahko v njej začne kopičiti, tako da koncentracije dosežejo nekaj sto ali celo nekaj tisoč Bq/m3.
Radon vsako leto "umori" 120 ljudi
Sevanje zaradi radona v povprečnem slovenskem stanovanju je primerljivo s sevanjem, ki smo mu izpostavljeni, če pokadimo dve cigareti na dan. Vsakih 100 Bq/m3 več v življenjskem okolju, v katerem se povprečno zadržujemo polovico dneva, pa je približno enako sevanju treh pokajenih cigaret. Podatki tudi kažejo, da je 10 odstotkov pljučnega raka posledica radona. In glede na to, da za tretjim najpogostejšim rakom v Sloveniji umre 1200 ljudi, je krivec za 120 smrti prav radon oziroma njegovi kratkoživi potomci.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.